Tiskane izdaje
Po 16 letih ležanja v bolniški postelji in prisilnega hranjenja skozi cevko se je indijska aktivistka Irom Šarmila Čanu odločila, da bo 9. avgusta prekinila svojo rekordno dolgo gladovno stavko, s katero je skoraj tretjino življenja opozarjala na kontroverzni zakon, ki ga je leta 1958 sprejel indijski parlament in ki se nanaša na pristojnosti varnostnih organov v njeni domači zvezni državi Manipur na severovzhodu Indije.
Glavni cilj zakona o posebnih pravicah oboroženih enot (AFSPA) je preprečevanje delovanja militantnih in separatističnih gibanj. Na začetku prve polovice 20. stoletja je takratna indijska oblast z njim želela omejiti moč zagovornikov odceptive nekaterih delov države, tudi Manipurja. Odločila se je povečati pristojnosti varnostnih organov, njihove člane pa zaščititi pred civilnim pregonom. Toda aktivisti in borci za človekove pravice, med katerimi ima največjo razpoznavnost ravno 44-letna Irom, trdijo, da sta policija in vojska zakon v mnogih primerih zlorabili za nezakonita in okrutna dejanja, med drugim za ubijanje, ugrabljanje in posiljevanje ljudi. Do takšne ugotovitve so prišle tudi mnoge mednarodne organizacije z Združenimi narodi na čelu, pod pritiskom pa ji je večjo pozornost namenilo tudi indijsko vrhovno sodišče, ki je pred tremi leti v poročilu ugotovilo, da so se človekove pravice zaradi zakona resnično kratile.
Irom Šarmila Čanu je svojo gladovno stavko začela novembra 2000, potem ko so pripadniki indijske vojske po eksploziji bombe v Manipurju ustrelili deset civilistov. Šestnajst let kasneje je odločena, da bo svoj boj proti kontroverznemu zakonu nadaljevala, a na drugačen način. Prihodnje leto se bo kot neodvisna kandidatka potegovala za mesto v parlamentu države, v kateri živi.
