Svet so ljudje: Med dvema življenjema

Nekdanji nemški minister Guido Westerwelle je napisal knjigo o svojem spopadanju z levkemijo.

Objavljeno
09. november 2015 15.55
M. Gr., Ozadja
M. Gr., Ozadja

Zgodba njegovega trpljenja se je začela tistega poletnega dne leta 2014, ko se je zaradi poškodbe meniskusa zatekel v bolnišnico v Kölnu. Njegova krvna slika je bila nenavadna, nadaljnje preiskave pa so potrdile iztreznjujočo diagnozo: akutna mieloična levkemija. Nemudoma je začel pisati dnevnik. Pisanje kot avtoterapija. Kasneje je iz priložnostnih zapiskov nastala knjiga.

Njen avtor, nekdanji nemški zunanji minister Guido Westerwelle, jo je naslovil Med dvema življenjema – o ljubezni, smrti in zaupanju in minulo nedeljo predstavil v berlinskem gledališču. »To ni knjiga o bolezni, niti knjiga o smrti, temveč knjiga o življenju,« je dejal na predstavitvi ob spremstvu svojega partnerja Michaela Mronza, kajti Westerwelle je gej.

Iz knjige ni izpustil niti najbolj intimnih zdravniških podrobnosti o svoji bolezni. »Človek bodisi pove vse ali ničesar,« je pojasnil. V knjigi, pri pisanju katere mu je pomagal novinar Dominik Wichmann, popisuje stanje na bolnišničnem oddelku in odnose do drugih pacientov.

Guido Westerwelle je sin odvetnika in sodnice in eden najbolj znanih nemških politikov. Rodil se je 27. decembra 1961, tudi sam sledil stopinjam staršev in postal pravnik, še prej pa se je že z devetnajstimi leti včlanil v FDP. S triintridesetimi leti je postal njen generalni tajnik, leta 2006 je prevzel vodenje njene poslanske skupine v zveznem parlamentu, leta 2009 pa je postal nemški podkancler in zunanji minister. Na potovanjih v tujino ga je spremljal njegov partner. Zaradi kritik, ki so se nanj vsule znotraj FDP, je dve leti kasneje odstopil kot podkancler in kot vodja poslanske skupine.

Huda bolezen je spremenila njegov pogled na življenje. S knjigo želi drugim bolnikom vliti predvsem poguma, »tako kot so ga vlivali meni«. Tudi on je na svetovnem spletu iskal in prebral vse, kar je bilo mogoče najti o bolezni. »Človek se vedno skuša okleniti vsake, tudi najmanjše slamice.« V minulem letu se je, pravi, naučil veliko o življenju in o lepoti sveta, pa tudi o tem, kako ločevati pomembno od nepomembnega. Zdaj ima predvsem en cilj: preživetje.