Svet so ljudje: Michelangelo mode

»Če je Anna Wintour papež,« je zapisal Time Magazine, »potem je Grace Coddington Michelangelo, ki poskuša naslikati svežo različico Sikstinske kapele dvanajstkrat na leto.« Prva je urednica, druga pa kreativna direktorica ameriškega Vogua. Rdečelasa, nenaličena in uporniška Grace Coddington (74 let), tik pred izidom je njena nova knjiga Grace: Thirty Years Of Fashion At Vogue, je pravo nasprotje hladne, poslovne in zelo osorne Anne Wintour.

Rodila se je leta 1941 v Angleseyju (Wales), »v puščobnem mestecu, ampak tudi v puščobi je bilo mogoče najti nekaj lepote«, kot je zapisala v spominih (Grace: A Memoire), ki so izšli leta 2012. Ko je bila stara sedemnajst let, je postala manekenka in se začela pojavljati v reviji Vogue, listanje katere je bilo do takrat njena edina vez z modo.

Pri šestindvajsetih je imela hudo prometno nesrečno. Nekega deževnega dne je njen tedanji fant spregledal rdečo luč na semaforju in se zaletel v tovornjak. Imela je več operacij, med drugim ji je odtrgalo veko. »Na srečo so našli moje trepalnice,« je zapisala v spominih. »Nikoli nisem bila lepotica, lepa plavolaska z modrimi očmi. Lepota ni v popolnosti. Popolnost je dolgočasna.«

Po nesreči je nadaljevala manekensko kariero, le oči je skrivala za sončnimi očali. Nato je postala urednica pri britanski izdaji Vogua, leta 1986 je šla čez lužo in v New Yorku delala za Calvina Kleina, dve leti pozneje pa se je priključila ameriškemu timu modne ikone kot kreativna direktorica. Nova knjiga je posvečena prav njenemu tridesetletnemu delu pri tej reviji.

Grace Coddington ima za sabo dva neuspešna zakona in že tridesetletno zvezo z Didierjem Maligeem. Nimata otrok, a je po sestrini smrti vzgajala njenega sina. Imata pa kopico mačk. »Obožujem mačke. So zelo neodvisne, kar mi je zelo všeč.« O upokojitvi, pravi, razmišlja skoraj vsak dan. A bi rada še toliko naredila. Veliko je še neraziskanih krajev, kjer bi rada posnela manekenke. Na Luni, recimo.