Tiskane izdaje
Robert Paul Lanza (1956) je ameriški znanstvenik, ki ga je ameriška revija Time leta 2014 uvrstila med sto najvplivnejših ljudi na svetu. Bil je član skupine, ki je prva na svetu klonirala človeški zarodek. Prvi je kloniral ogroženo vrsto živali (leta 2001 indijskega bizona in leta 2003 divjega bivola iz celice živali, ki je umrla pred četrt stoletja). S kolegi je tudi prvi dokazal, da se lahko jedrska transplantacija uporabi za zaobrnitev procesa staranja. Njegovi ekipi je uspelo pridobiti izvorne celice za rast v mrežnih celicah in s to tehnologijo ozdraviti nekatere vrste slepote. S kolegi na Jules Stein Eye Institutu so bili tudi prvi v zgodovini, ki so objavili poročilo o medicinski uporabi izvornih celic človeških zarodkov, ki so bile presajene v bolnike.
Leta 2007 je objavil članek Nova teorija univerzuma, v katerem je razvil idejo biocentrizma, leta 2009 pa je v soavtorstvu z Bobom Bermanom izdal knjigo, ki smo jo dobili tudi v slovenskem prevodu, z naslovom Biocentrizem: Kako sta življenje in zavest ključ do razumevanja resnične narave vesolja. Njegova ključna hipoteza je, da sta življenje in zavest temeljni naravi vesolja – življenje ustvarja vesolje, in ne obratno. Lanza trdi, da čas in prostor ne obstajata. Kot je povedal v intervjuju, »je z njima [časom in prostorom] nekaj zelo nenavadnega. Ne moremo ju postaviti v marmeladni kozarec in ju potem potegniti ven za laboratorijsko analizo. Čas in prostor nista objekta ali stvari. Prostor in čas sta obliki čutnega zaznavanja.«
Njegov koncept je izziv za fizike, saj ruši Einsteinovo teorijo relativnosti, po kateri je čas vgrajen v tkanino vesolja. Lanzova ideja pa je, da sta čas in prostor subjektivna, zgolj umska konstrukta, ki nimata neodvisnega obstoja. Sta samo sredstvi, ki ju uporablja človeški um, da bi osmislil svet. Čas je subjektiven in odvisen od zavesti. Pod vplivom psihedeličnih drog ga lahko doživljamo počasi, kot povsem zaustavljenega, prav tako v smrtno nevarnih situacijah. In v nekem drugem intervjuju: »Ko oddvojite zavest od univerzuma, ni več realnosti.«
S temi tezami je novodobno znanost tesno približal temeljnim postulatom vzhodnjaške filozofije.
