Svet so ljudje: omogočil fleksibilnost robotov

Pred dnevi je v Kaliforniji v 74. letu starosti umrl eden od utemeljiteljev robotike in avtor znamenite Stanfordske roke Victor Scheinman, nam je sporočil direktor Instituta Jožef Stefan Jadran Lenarčič. Victor Scheinman, ki je prav zaradi sodelovanja z Institutom Jožef Stefan še letos spomladi gostoval v Ljubljani, je leta 1969, ko je delal na univerzi Stanford v ZDA, prvi razvil programabilnega šeststopenjskega robota. Ta je postal predhodnik vseh poznejših industrijskih robotov in je v bistvu omogočil robotske tovarne, kot jih poznamo danes. Štiri leta za tem, leta 1973, je Scheinman razvil še bolj znamenitega robota Pumo, ki so ga desetletja uporabljali v raziskovalnih laboratorijih po vsem svetu.

Scheinman je zelo zgodaj pokazal talent za tehniko. Tako je že kot dijak v New Yorku za šolski znanstveni sejem še v srednji šoli, v 50-ih letih prejšnjega stoletja, razvil napravo za prevajanje govora v zapis. Že s 16. letom je bil sprejet na univerzo. Na slovitem MIT, Massachusettskem institutu za tehnologijo, je diplomiral iz aeronavtike in astronavtike, na univerzi Stanford pa je magistriral iz strojništva. Prav na tej univerzi je bil pozneje tudi gostujoči profesor.

Po zaslugi svojega iznajditeljstva na področju robotike je častno mesto dobil tudi v knjigi Lise Nocks Robot: življenjska zgodba tehnologije, ki je izšla pri Google Books. Avtorica piše, da je Scheinmanova iznajdba prva zajela ključne zahteve za industrijske robote: bila je lahka, namesto hidravlike jo je poganjala elektrika, in omogočala je reprogramiranje. To pomeni, da se je lahko gibala v naključne smeri in ne le v vnaprej določene.

»Scheinman je pokazal, da je možno zgraditi robote, ki niso le avtonomni, ampak tudi vsestranski in prilagodljivi,« je v svoji knjigi zapisala Nocksova.