Tiskane izdaje
Britanski filmar Sean McAllister se je odpravil v Sirijo leta 2008, da bi se odpočil od dela na vojnih območjih in ugotovil, kakšno je življenje v diktaturi. Posneti je hotel tudi pristno zgodbo Sirije, ki ne bi bila kot z osladne razglednice. Na ulicah Damaska je spoznal Amerja Dauda in ta ga je povabil, naj posname zgodbo njegove ljubezenske zveze z Ragdo Hasan.
Daud je član Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), Ragda Hasan je komunistka, revolucionarka. Spoznala sta se v zaporu, tako da sta komunicirala skozi drobno luknjo v steni, ki ju je ločevala. Ko so ju spustili iz zapora, sta se poročila in imela dva otroka. Toda ona je morala kmalu spet v zapor, ker je napisala roman o svoji ljubezenski zvezi z Daudom.
To se je zgodilo tudi Seanu McAllisterju - leta 2011 ga je zajela sirska tajna policija. V zaporniški celici je poslušal krike sirskih protestnikov in aktivistov, ki so jih mučili pazniki. Ves čas se je v mislih ukvarjal z aktivistoma Amerjem in Ragdo. Policijo, ki je hotela vedeti, kje je družina z njegovih posnetkov, je namerno poslal na napačen kraj. Družina je tako lahko zbežala v Libanon, McAllister pa je po izpustitvi nadaljeval snemanje dokumentarca o njih.
V Libanonu se je njihova družinska sreča začela krhati zaradi prevare in poskusa samomora. Vse to lahko vidimo v dolgih, klavstrofobičnih sekvencah filma, ki je zdaj na ogled v Veliki Britaniji. Tudi idila južne Francije, kamor so se kasneje zatekli, ni nič pomagala, partnerja sta dokončno izgubila drug drugega. Ragda Hasan zdaj živi v Turčiji, kjer sodeluje v sirski opozicijski vladi, Daud pa z otrokoma še vedno živi v Franciji. Prepričan je, da bi njegov zakon še trajal, če v Siriji ne bi bilo vojne. McAllister je presenečen sam nad sabo in nad tem, kakšno zgodbo mu je uspelo posneti. Ko je začel snemati film leta 2010, si namreč ni predstavljal, da se bosta zgodili arabska pomlad in sirska državljanska vojna, prav tako ne, da bo val sirskih beguncev povzročil tolikšno zanimanje za njegov film.
