Svet so ljudje: slovo avtorja Velikih mož

Ousmane Sow, eden najbolj vidnih sodobnih afriških frankofonskih kiparjev in prvi afriški umetnik, ki je bil sprejet v prestižno francosko akademijo umetnosti, je pred dnevi v 82. letu starosti umrl v Dakarju v rodnem Senegalu.

Večino odraslih let je prebil med Dakarjem in Parizom, kamor je prvič prispel že kot 22-leten mladenič. Takrat se je preživljal z različnimi priložnostnimi deli, ponoči pa se je pogosto zatekel kar na policijo ali pa v katero od bolnišnic – tam je dobil prenočišče in kos svežega kruha za zajtrk. Uspelo se mu je vpisati v šolo fizioterapije, ki jo je uspešno končal, ob tem pa si je nabiral znanje o človeškem telesu, ki mu je še kako pomagalo v njegovi poznejši karieri kiparja.

Kiparjenje ga je zanimalo, še preden je prišel v Pariz, še v rodnem Senegalu, kjer je iz kamenja na plažah gradil velike skulpture. V Parizu je z eno od teh skulptur zbudil zanimanje učitelja za kiparstvo in Ousmane se je kmalu znašel v kiparski šoli. Leta 1960, ko je Senegal postal neodvisna država, se je vrnil domov in je imel prvo umetniško razstavo. Ta je bila začetek uspešne kiparske kariere.

Kljub uspehu doma, ki je bil udejanjen v velikih skulpturah, je trajalo desetletja, da ga je kot velikega umetnika prepoznala tudi Francija. Pozornost evropskih ljubiteljev umetnosti in umetnostnih kritikov je pritegnil šele leta 1999, ko je svoja orjaška kipa rokoborcev razstavil na znamenitem mostu umetnosti, Pont des Arts, v bližini muzeja Louvre.

Štirinajst let pozneje, leta 2013, je bil kot prvi umetnik iz Afrike sprejet v francosko Akademijo umetnosti. Istega leta je tudi vsa dela, ki so še bila v njegovi lasti, podaril muzeju v Senegalu. Med njimi je tudi serija »Veliki možje«, njegovi kipi Nelsona Mandele, Martina Luthra Kinga, Charlesa de Gaulla, Muhammada Alija in Gandhija. »Po njihovi zaslugi nisem obupal nad človeštvom,« je tedaj povedal agenciji AFP.