Tiskane izdaje
Še preden je bilo jasno, da bo Združeno kraljestvo izstopilo iz Evropske unije, je britanski referendum o EU izrazito razdelil otoško družbo. Razdelil je tudi stroko, med drugim svetovno znane in priznane zgodovinarje, ki so zavzeli različna stališča glede tega, ali bi moralo Združeno kraljestvo še naprej ostati del Unije. Niall Ferguson, profesor zgodovine na harvardski univerzi in avtor številnih knjižnih uspešnic (Imperij, Civilizacija), je bil eden od tistih, ki so močno nasprotovali brexitu. Kot je pojasnil v izjavi tik pred referendumom, so se vse britanske kritike na račun EU izkazale za točne. »Prav smo imeli glede monetarne unije, prav glede Schengna. Zakaj bi odšli, ko smo dobili vse ključne argumente?«
Toda pred dnevi je med nastopom na konferenci instituta Milken v Kaliforniji dejal, da je svoje stališče v mesecih po referendumu spremenil. »Priznam, zmotil sem se. To je bil eden od redkih primerov v mojem življenju, ko sem zagovarjal nekaj, brez da bi v tisto popolnoma verjel.« Ferguson je izrazil prepričanje, da si je EU »zaslužila brexit«, izgubo Združenega kraljestva pa opisal kot le še eno v vrsti napak po evru, odzivu na migrantsko krizo in odzivu na radikalni islam. »Neučinkovitost evropskih elit v zadnjem desetletju je popolnoma upravičila upor provincialne Anglije. To je bilo tisto, kar smo videli na referendumu.«
Evropski voditelji po besedah 52-letnega Škota niso storili dovolj, da bi Združeno kraljestvo obdržali znotraj kluba. Dogovor, ki so ga ponudili takratnemu premieru David Cameronu, je bil slab. »Cameron bi ga moral zavrniti in podpreti brexit. Enako velja zame.« Kot pravi, ga je odločitev volivcev zbudila in mu pokazala, da mora več časa nameniti spremljanju razmišljanja običajnih ljudi. Za večino od njih višina bruto domačega proizvoda ni bilo ključno vprašanje, ampak so bile to migracije.
Spremembo zgodovinarjevega stališča so pozdravili v taboru zagovornikov izstopa iz EU. V evroskeptičnem Spectatorju so zapisali, da je bil Fergusonova podpora članstvu v EU povsem neskladna z njegovim pisanjem in argumenti, ki jih podaja skozi vso kariero, tudi stališčem, da trdnost institucij določa uspeh držav. Kriza v EU je v marsičem kriza tudi kriza evropskih institucij, so pojasnili.
