Svet so ljudje: Velika dediščina in majhen davek

Med stoterico najbogatejsih na svetu je komaj 25-letni Britanec, ki je po nenadni smrti očeta podedoval približno enajst milijard evrov.

Objavljeno
12. avgust 2016 17.10
L. P.
L. P.
Hugh Grosvenor, 25-letni novi westminstrski vojvoda, je po nenadni očetovi smrti podedoval premoženje, vredno dobrih 9 milijard funtov ali skoraj 11 milijard evrov, in družinsko podeželsko palačo Eaton Hall iz 17. stoletja s pripadajočimi 4400 hektarji zemljišča. Mladenič je po ameriški reviji Forbes postal tretji najbogatejši zemljiški posestnik v Veliki Britaniji, na svetovni lestvici najbogatejših pa je zasedel 68. mesto.

Čeprav ima Hugh dve starejši sestri, je po starem zakonu o dedovanju v plemiških družinah, ki daje prednost moškim potomcem ne glede na njihovo starost, podedoval večino premoženja rodbine Grosvenor s 300-letno tradicijo. Tako sta v bogati dediščini tudi 500 hektarjev veliki zemljišči Belgravia in Mayfair v zahodnem delu Londona, kjer so najdražja stanovanja ter poslovne stavbe, in tisoče hektarjev zemljišč na Škotskem, v Španiji in drugje po svetu.

Družina Grosvenor s plemiškim nazivom vojvod Westminstra je tesno povezana z britansko kraljico in Buckinghamsko palačo. Hughov oče, ki je umrl ta torek zaradi posledic srčnega infarkta, star komaj 64 let, je prijateljeval s princem Charlesom, njegova mati Natalia pa je ena od boter starejšega Charlesovega sina, princa Williama.

Hughovo zasebno življenje, o katerem je njegov oče nekoč dejal, da se je rodil z zlato žlico v ustih, so skrbno skrivali pred javnostjo, a vsega se le ni dalo prikriti. Tako ni ostala neopažena velika zabava za njegov 21. rojstni dan, ki ga je praznoval v Eaton Hallu. Med 800 povabljenimi je bil tudi princ Harry,­ zabava pa je stala pet milijonov funtov.

Prav to nepozabno in dokaj ekscesno zabavo te dni spet »pogrevajo« britanski mediji skupaj z vprašanji, kako bo mladi varuh velikega premoženja nadaljeval očetovo delo predvsem na področju dobrodelnosti in filantropije. V središču pozornosti je tudi višina davka, ki naj bi ga državi plačal mladi dedič. Kaže pa, da 40-odstotnega davka na dediščino ne bo plačal, ker je celotno premoženje zajeto v posebnem skrbniškem skladu, za katerega veljajo drugačna davčna pravila.