Tiskane izdaje
Kaj se zgodi, ko človeku ni treba več delati, da bi zaslužil dovolj za življenje? Se bo polenil, ali bo počel nekaj, kar ga bo izpolnjevalo, se je vprašal Michael Bohmeyer.
Devetindvajset letnik iz Berlina je poročen, ima hčerko in je partner v družbi, ki se ukvarja s spletnim razvojem, lastništvo pa mu vsak mesec prinaša 1000 evrov, ne da bi mu bilo treba še vedno hoditi v službo. Ta temeljni dohodek, kot pravi Bohmeyer, je korenito spremenil njegovo življenje, zato se je odločil, da bo podobno izkušnjo omogočil še komu drugemu, piše nemški Bild.
S pomočjo portala za množično financiranjw (crowdfundinga) je zbral že 30.000 evrov za start-up projekt Meingrundeinkommen (Moj univerzalni dohodek), prek katerega bo izbral posameznike, ki bodo leto dni prejemali 1000 evrov na mesec brez nobenih obveznosti. Za zdaj ima dovolj denarja za dva srečneža, izborance pa bo obelodanil 18. septembra.
V intervjuju za portal Films for Action je povedal, da sam ni prenehal delati, ampak je postal bolj aktiven na področjih, ki ga veselijo. Več časa preživi s hčerko, dela na lokalni radijski postaji in ima veliko dobrih idej. Kupuje manj, živi bolj zdravo in je boljši partner in oče, ker je bolj sproščen in manj pod stresom. Še vedno je precej zaseden, sploh z zadnjim projektom, a ko nekaj delaš z veseljem, nisi tako izčrpan na koncu dneva, pravi.
Meni, da je prav delati in biti plačan, a delati zgolj zato, da zaslužiš dovolj, ubija človekov potencial. Podpira univerzalni temeljni dohodek (UTD) in misli, da se bodo ljudje že sami odločili, kaj bodo z denarjem.
Pravi, da je ideja popolne zaposlenosti v takšnem sistemu, kot ga poznamo neuresničljiva, saj moderni kapitalizem rabi nezaposlene, da lahko plačuje minimalne plače najslabše plačanim. UTD po njegovem ne bi pomenil, da bi ljudje prenehali delati, saj ljudje radi sodelujejo in prispevajo, o posameznih poklicih, kamor spadajo umazana in garaška dela, pa bi bilo treba sprejeti družbeni konsenz. »Saj jih tudi sedaj ljudje ne opravljajo zato, ker bi to radi počeli, ampak zato, ker ne morejo do boljših delovnih mest,« meni Bohmayer, ki pravi, da se je tudi sam odločil za IT poklic, čeprav je želel postati vzgojitelj. Zdaj lahko uresniči tudi te sanje, zaključuje.
