Tjaša Slokar: Želi si starejše, kredibilne novinarje

»Ne bojimo se prenovljenega informativnega programa na Planet TV. Da imamo prav, dokazujejo tudi podatki o gledanosti,« pove Tjaša Slokar in tako vrže rokavico svojemu nekdanjemu šefu Tomažu Peroviču, ki je pred nedavnim prestopil na Planet TV. Kakšne načrte ima, nam novopečena urednica zaupa v svoji stekleni pisarni, iz katere spremlja živahno dogajanje v Popovi informativni redakciji.

Ko zdaj gledate Planet TV, ste že opazili kak trik ali značilnost »Popovega« poročanja, ki ga je Tomaž Perovič prenesel tja?

Oddaje Danes ne gledam pogosto, ukvarjam se z našo oddajo, še največkrat jo gledam, kadar sem v režiji, kjer imamo štiri ekrane, na katerih lahko spremljamo konkurenco. Saj ni kakšnih trikov, obstajajo pač pravila televizijskega novinarstva, vsak ima svoj stil, tudi Tomaž ima svojega. Opazila sem, da poskuša delati oddajo tako, kot smo jo delali tu, shematsko, torej da so teme razdeljene po sklopih. Morda več delajo tudi na formi.

Kakšne novosti boste uvedli?

Spremembe počasi že uvajamo, v tem burnem obdobju ob Tomaževem odhodu sem morala najprej urediti odnose in zadeve glede pogodb. Sicer pa hočem delati raziskovalno novinarstvo, hočem, da delamo svoje zgodbe. Zdaj lahko gledalec informacije dobi povsod, ni mu treba ob sedmih zvečer prižgati televizije, zato novinarjem polagam na dušo, da morajo prinašati svoje zgodbe, to mora biti naša prednost. Razmišljamo o spremembah Vremena in tem, kako spremeniti TV Klub, ker zdaj veliko debat obdela že Uroš Slak v večerni oddaji. Imamo tudi že prve skice za spremembo studia, jeseni naj bi začeli prenovo. Največ se je seveda treba ukvarjati z vsebino, temu bomo prilagajali vse preostalo.

Na konkurenci se veliko dogaja, Perovič samozavestno pravi, da bodo hitro prehiteli TVS, na TVS so naredili nekaj menjav v osrednjih oddajah, obljubljajo tudi vizualno prenovo informativnih oddaj. Pri vas ni večjih sprememb, verjetno je največja novost povratnik Uroš Slak.

Mi ne razmišljamo o novih voditeljskih parih, to so naši prepoznavni voditelji. Največja novost je Urošev prihod, prvič je nekdo stalni voditelj, oddaje so zato bolj tematske, avtorske, imamo več soočenj. Še bolj povezujemo internet in televizijo. Želimo delati tudi več človeških zgodb, gledalci se pritožujejo, da so povsod same slabe novice, zato je treba pokazati tudi dobre podjetniške zgodbe ali pa potrošniške zgodbe. Ljudi zanima, ali jih kot kupce nekdo prinaša naokrog in ali je hrana, ki jo jedo, dobra, tu jim lahko pomagamo.

Če se za trenutek še pomudiva pri voditeljih, moramo omeniti, da se zdi Uroš Slak v 24ur zvečer bolj umirjen, nekoliko drugačen. So bila takšna vaša navodila?

Ta oddaja ni tako polemična kot Trenja ali Pogledi Slovenije. Seveda smo se pogovarjali, a Uroš se je sam odločil, da je ob tej večerni uri čas za drugačno vodenje. Je pa še vedno oster, kadar mora biti.

Pred nedavnim sta Pop TV zajela dva večja vala odpuščanja. Vam je že uspelo nadomestiti primanjkljaj v uredništvu?

Ko je Tomaž na hitro odšel, je bila moja prva naloga, da odnose pomirim, da se ljudje počutijo varne, to je bil tudi moj pogoj, da sem prevzela položaj. Kolikor čutim, je razpoloženje v redakciji dobro. Prišla sta Anže Božič in Irena Joveva, pogovarjamo se še z nekaterimi novinarji. Obujamo tudi dopisniško mrežo po Sloveniji, ker televizijskega novinarstva ne moreš delati iz Kranjčeve 26. Več potujemo, delamo reportaže, bistveno pogosteje gremo tudi v tujino.

Imate še Pop Akademijo?

To ni več projekt informativnega uredništva, ampak celotne hiše, a kolikor vem, da.

Ste zadovoljni z rezultati tega projekta? Ker gledalcem se včasih zdi, da so si vaši novinarji po retoriki, izrazoslovju, videzu in stilu podobni kot jajce jajcu.

Imamo novinarje, ki so prišli s Popove akademije in tiste, ki niso, oboji so odlični. Ta akademija je predvsem prostor, kjer dobiš obrtniško znanje, ki ga na fakulteti ne. A če po srcu nisi novinar, ti niti akademija ne more pomagati.

Pred tremi leti je bil v Oniplus objavljen intervju z vašo novinarko Katarino Matejčič, ki je dejala, da vstane ob šesti uri, najprej teče, potem prihiti v službo in tam ostane do osmih ali desetih zvečer. Je na Pop TV to zaželen urnik ali odločitev vsakega posameznika?

Če ona vstaja ob šestih in teče, je to njena stvar, pri nas se sestanki začenjajo ob pol desetih dopoldne. Seveda obstajajo dnevi, ko si ves dan v službi, a takih dni je zelo malo. Lani smo uvedli sistem, v katerem novinarji dvakrat zapored delajo pet dni in so dva dni prosti, nato delajo sedem dni zapored, potem pa so en teden prosti. Po tem tednu pridejo v službo dobre volje in spočiti, mislim, da jim kolegi iz drugih televizij kar zavidajo. Televizijsko novinarstvo je izjemno stresno, hočemo se izogniti temu, da zaradi hudega dnevnega ritma ljudje izgorijo, kot se je dogajalo v preteklosti, ko so bili na ekranu vedno samo novi, mladi novinarji. Jaz pa si želim na ekranu videti tudi starejše, kredibilne novinarje.

V informativnih oddajah komercialnih televizij se pojavlja vse več »instant moralk«, tu mislim na bombastične obsojajoče stavke, gestikulacijo voditeljev … Na primer Petra Kerčmar je pred nedavnim prispevek o prodaji Telekoma sklenila z besedami »sami umetniki«. Ali to res sodi v informativno oddajo?

Veliko je odvisno od stila voditelja. Obstajajo dogodki, kjer si voditelj to lahko privošči, če je nekaj res obsojanja vredno, lahko pokažeš, da to ni prav, treba pa je paziti, kdaj si lahko to privoščiš, in da tega ni preveč. Da ljudje tega ne začnejo dojemati kot »instant moralke«.

Po vašem mnenju je tega ravno prav?

Najlepše bi bilo, če bi bile novice takšne, da tega sploh ne bi bilo. Jaz sem privrženka bolj zadržanega načina, ampak kot rečeno, vsak voditelj ima svoj stil. Na naši spletni strani smo uvedli tudi komentarje in vsak novinar je dobrodošel, da napiše komentar, če ima o neki temi mnenje. Včasih je treba zavzeti stališče, a moraš biti pazljiv in moraš povedati, da si to storil in zakaj si to storil.

Toda ali ni komentar »sami umetniki« nekaj, kar lahko rečemo gledalci na kavču, ne pa voditelj?

Kaj je s tem mislila, boste morali vprašati Petro.

Pop TV prednjači tudi v uporabi grafov, okrog katerih se skače, kot da so nekaj najbolj senzacionalnega …

Če si pred dvajsetimi leti delal prispevek o proračunu in varčevanju, si dal vanj dve izjavi, medtem pa kazal posnetke sprehajalcev na Tromostovju, ko si govoril o pokojninah, pa si tekst pokril z upokojenci, ki jih je snemalec snemal v noge. A stvari so šle naprej, imamo več orodij, to uporabljajo vse moderne televizije, časi sivih studiev so minili. Kadar novinarji govorijo o številkah, raje gledam grafe kot kadre upokojencev v noge.

Na Pop TV ste že od začetka. Vas nikoli ni mikalo, da bi odšli kam drugam?

Tu sem že dvajset let, seveda me je mikalo, lahko bi že odšla, tudi povsem iz novinarstva, enkrat sem se že skoraj odločila, a sem spoznala, da toliko svobode, kot jo imaš kot novinar, nimaš nikjer drugje. Če greš, moraš iti na bolje, jaz pa nikoli nisem imela občutka, da bi mi bilo kje bolje kot tu.

Verjetno imate po prevzemu te funkcije vendarle precej manj časa zase?

Seveda imam manj časa in kolikor mi ga preostane, ga preživim s sinom in družino, prednost je, da sem zdaj za konce tedna doma, kot dnevna urednica sem kdaj delala tudi ob koncu tedna. Seveda pa nikoli zares ne odklopiš.

Ko sem iskala vaše ime po dokumentaciji, sem vas našla tudi med rezultati maratonov. Še tečete?

Še tečem, medtem sem manj, ker nisem imela časa, pozimi pa je zoprno teči zvečer. Zdaj se trudim, da tečem vsaj trikrat na teden. Tisti, ki tečemo, vemo, da tek ni samo šport, ampak tudi terapija, naša psiha potrebuje tek.

Od tragične smrti Špele Šipek mineva mesec dni, vidve nista bili samo nekdanji sodelavki, ampak prijateljici. Vam je že kaj laže?

Nobeden od nas še ni dojel, da se je to zares zgodilo. Špela je bila zdaj na TVS, nismo se videli vsak dan, zato imamo še vedno občutek, da je Špela tam nekje in dela svoje delo. Težko je dojeti, da se je to zgodilo, da človeka, ki ti je bil blizu in si ga imel rad, en dan kar ni več.