Tiskane izdaje
Barviti počivalniki pred slovenskim paviljonom na svetovni razstavi v Milanu so bili začasna odrešitev za prenekaterega obiskovalca, utrujenega od premagovanja dolgih razdalj po prizorišču Expa, na katerem je zadnji mesec pred zaprtjem vladala nepopisna gneča. Nič čudnega, da so se barvite »lunice« slovenskega podjetja Lina design v akutnem pomanjkanju stolov, klopi in drugega pohištva, kamor bi človek za trenutek odložil svojo težo, kmalu pojavile tudi pred ali v paviljonih Evropske unije, Malte, kavnega grozda, časnika Corriere della sera in nekaterih drugih italijanskih podjetij.
Zanimivo je bilo opazovati, kako so si obiskovalci postiljali začasna ležišča. Zgornje krajce lun oziroma naslonjala za hrbet in glavo so pomikali višje ali niže – glede na to, kako vzravnano so hoteli sedeti. Nekateri so si pod noge potisnili tabure. Skupinica najstnic je združila več počivalnikov in na njih uredila družabni kotiček, individualisti so v objemu lunic meditirali sami. Vsi pa so, ko so se spustili vanje, olajšano zavzdihnili. Nekateri so v njih tudi zadremali.
Počivalnik Luna je le eden od izdelkov mlade slovenske blagovne znamke Lina design, ki se je specializirala za oblikovanje in proizvodnjo večnamenskega modularnega pohištva. »Poskušamo biti inovativni, drugačni, če že ne z vsakim izdelkom, vsaj v detajlih,« pravi glavni oblikovalec in direktor Damjan Uršič. Navaja več razlogov, da so se podali na področje multifunkcionalnega pohištva. Klasične oblike pohištva so se po njegovem nekoliko izpele. Tudi znani proizvajalci predstavljajo izdelke, ki so le malenkostno drugačni od njihovih prejšnjih. »Zato podjetja intenzivno iščejo odgovore, kaj je še mogoče narediti drugače in boljše.« Prav večfunkcionalnost »je področje, ki ponuja veliko možnosti«.
Po drugi strani so kupci vse zahtevnejši. Izdelek, ki se sestavlja v zanimive estetske in funkcionalne položaje, ima prednost pred klasičnim, ker ga je mogoče seliti po prostorih. Prilagajamo si ga lahko glede na potrebe, razpoloženje in druge spremenljivke. Modularno pohištvo po Uršičevih besedah omogoča, da prostor živi. Kot tretji argument v prid temu navaja visoke cene nepremičnin. »Zato ljudje kupujejo manjša stanovanja, ki si jih želijo opremiti funkcionalno. Tisti z veliko denarja pa imajo poleg hiše ob Comskem jezeru manjše stanovanje v Milanu, ki ga hočejo opremiti z dizajnerskimi, a uporabnimi kosi,« strne izkušnje z naročniki.
Luna pravzaprav ni nov izdelek. Uršič, po izobrazbi arhitekt, jo je zasnoval in prototipiral že leta 2009 in jo v proizvodnjo ponudil podjetju Tom, s katerim je sodeloval. To jo je začelo proizvajati – sedežni sistem je istega leta dobil nagrado best item na pohištvenem sejmu v Kölnu, Uršič pa nagrado za najboljšega oblikovalca na Mesecu oblikovanja –, vendar je vmes propadlo in izdelek nikoli ni povsem zaživel. Uršič je zatem oblikoval in razvijal pohištvo za druge proizvajalce, največ za italijanski podjetji Futura in Natuzzi. Lani pa so se z ekipo sedmih sodelavcev, s katerimi so oblikovali pohištvo za druge pohištvene znamke, odločili za samostojno pot.
Nadgradili so tudi kolekcijo Luna, predstavili nove sestave in barvne različice, množična (pre)izkušnja z Expa pa je pripomogla, da bodo počivalniki odslej neuničljivi, se je na novinarski konferenci v slovenskem paviljonu pošalil Uršič. Podjetje je v Milanu predstavilo tudi sedežno kompozicijo iz treh večjih in manjše žoge, ki omogoča sedenje ali zgolj naslanjanje za trojico posameznikov. V 36 barvnih različicah je prijetna popestritev vrtov, hotelskih recepcij ali dnevnih sob. Zanjo je Lina design lani dobil glavno nagrado za inovacije v notranjem oblikovanju nemške oblikovalske zbornice in pohištvenega sejma v Kölnu ter si prislužil tudi glavno nagrado obiskovalcev sejma.
Letos je na istem sejemskem razstavišču ponovil uspeh s kolekcijo okroglih taburejev različnih premerov, ki se sestavljajo in razstavljajo v barske stolčke ali kavne mizice, spojni elementi pa omogočajo tudi vrtenje enega elementa okoli drugega. Omeniti velja še dva druga izdelka: blazino Makkara, ki jo s pentljo poljubno zgibamo in ji spreminjamo namembnost od priložnostnega ležišča do fotelja, ter počivalnik Easy, še en nagrajeni izdelek s kölnskega pohištvenega sejma. Udeležba na mednarodnih pohištvenih sejmih v Kölnu, Parizu, Milanu in Londonu je po Uršičevem prepričanju nujna za trženje izdelkov najvišjega cenovnega razreda, kamor se želi prebiti Lina design, ter pritegnitev zanimanja manjših in srednje velikih trgovin z dizajnerskim pohištvom in večjih trgovin s kotički, kjer predstavljajo določeno blagovno znamko.
Tudi predstavitev na milanski svetovni razstavi je imela opazne finančne učinke. Med kratkoročne Uršič uvršča povečanje prodaje končnim kupcem – obiskovalcem Expa. K srednjeročnim prišteva sklenjene pogodbe s potencialnimi trgovci, prodajnimi agenti in distributerji za posamezne države in regije. S po nekaj trgovinami je podjetje navzoče v več državah, tudi Ameriki, na Expu pa je pridobilo distributerja za Združene arabske emirate in države Bližnjega vzhoda ter dobavilo izdelke za prodajne salone trgovcem iz Nemčije, Italije, Francije in Švice. Dogovarja se tudi z morebitnimi prodajnimi agenti iz Izraela in s Falklandskih otokov. Dolgoročni učinek poleg povečevanja globalne prepoznavnosti z dvigovanjem ugleda blagovne znamke pa je zanimanje večjih korporacij za pohištvo Lina. Z njim bo opremljena oddaja X Factor italijanske televizijske mreže Sky TV. Kamniško podjetje se dogovarja tudi o dolgoročnem sodelovanju s podjetjema Birra Morreti in Alessandro Rosso.
Poleg dizajnerskih trgovin s pohištvom so korporativni naročniki še posebej zanimivi, meni Uršič, saj »se lahko zelo hitro obrnemo in razvijemo nov izdelek«. Ker je več članov podjetja v preteklosti delalo za večje proizvajalce, imajo vse potrebno znanje in so dobro organizirani. »Pokrivamo oblikovanje, tehnično konstruiranje, inoviranje, prav tako imamo strokovnjaka za implementacijo končnih prototipov v proizvodnjo. To je naša prednost pred konkurenco, tudi tujo.« Druga prednost je, da lahko izdelke pošljejo po hitri pošti. Pohištvo izdelujejo kooperanti v Sloveniji, ki s povečevanjem naročil zaposlujejo vedno več ljudi. »Kooperante bomo obdržali,« obljublja Uršič, hkrati pa podjetje v Kamniku uvaja lastno proizvodnjo, s katero želi nadzorovati in optimizirati proizvodne postopke. Slovenskega porekla je tudi večina materialov, razen poliuretanske pene za zunanje sedeže, ki prepušča vodo, a se ne zmoči.
Damjan Uršič, ki je med drugim svoj čas delal za kamniški Stol, kjer je bil več let vodja razvoja pohištvenega programa njegov oče Branko, v prihodnost zre optimistično. Iz izkušenj z domačimi in tujimi pohištvenimi proizvajalci črpa tudi formulo uspeha pohištvenega podjetja: »Najprej si je treba upati – Slovenci si večinoma ne –, verjeti v tisto, česar se lotiš, in delati inovativne izdelke.« Kopiranje in delo za tuje blagovne znamke pod njihovimi imeni dolgoročno ne prinaša uspeha. »Slovenska pohištvena industrija je vedno bolj bredla v posle za velike kupce, a z izdelki in oblikovanjem pod njihovo blagovno znamko. Ko je zanje postala predraga, jih je izgubila, lastne blagovne znamke ni imela in naenkrat je ostala na suhem. Ustvariti moraš svojo zgodbo, lahko tudi z nišnimi izdelki.«
Mnenju, da v pohištvenem segmentu ne moreš uspeti, če nisi Italijan, ne more pritrditi. »Včasih je celo bolje, da si eksotičen, toda pokazati moraš tudi kakovost: izdelka, oblikovanja, funkcij. Pri kakovosti ni kompromisov.« •
