Več kot 450 plesov in 139 milijonov evrov 

Dunajski plesi, ena najprepoznavnejših posebnosti avstrijske prestolnice, tudi v 21. stoletju, so pomembno gonilo gospodarstva v predpustnem času. Po napovedih dunajske gospodarske zbornice bo povprečni obiskovalec za ples in z njim povezane stroške, vstopnico, večerjo, taksi, garderobo, frizerja, kozmetiko in nakit, zapravil 275 evrov, v skupnem seštevku pa skoraj 139 milijonov evrov. Čeprav bo letošnja plesna sezona krajša od lanske, bo po številu udeležencev rekordna.

V letošnji plesni sezoni, ki se je začela novembra lani s plesom Rdečega križa v mestni hiši in bo vrhunec doživela ta in prihodnji mesec, se bo zvrstilo več kot 450 plesov. Samo v palači Hofburg, kjer so plesno sezono odprli za silvestrovo in bodo do sredine februarja priredili 19 plesov, se bodo lahko pohvalili z okoli 60.000 plešočimi gosti. Po vseh dunajskih dvoranah pa se bo v skupaj 2000 plesnih urah zavrtelo več kot pol milijona gostov z vsega sveta. Večina, okoli 390.000, je Dunajčanov, kakšnih 60.000 jih pričakujejo iz preostalih avstrijskih zveznih dežel, le desetino pa iz tujine. Med tujci prevladujejo Nemci, vse več pa je tudi azijskih gostov, ki Dunaj obiščejo prav zaradi plesov. Gostje med najpomembnejšimi razlogi za obisk navajajo prijeten večer s partnerjem, vzdušje, edinstven ambient in spoznavanje poslovnih partnerjev pa tudi priložnost za plesanje.

Za bogate in protestnike

Številni plesi so tematski – denimo ples kavarnarjev, ples pravnikov, ples lovcev, ples zdravnikov, ples rož in ples znanosti, za ples vseh plesov pa šteje operni ples v Dunajski državni operi, ki bo 8. februarja. Dame smejo vstopiti le v dolgih večernih oblekah, njihovi spremljevalci v fraku, ples, ki ga odpre okoli 150 mladih parov, ki jih izberejo na avdiciji, pa ne mine brez slavnega dunajskega valčka Johanna Straussa mlajšega Po lepi modri Donavi in četvorke. Vsako leto se ga udeleži 5150 gostov, privablja pa številne slavne in bogate, od politikov, poslovnežev do umetnikov in športnikov, kar je priložnost, da jim različne skupine protestnikov na ulicah pokažejo in povedo, kaj si mislijo. Dogajanje iz notranjosti opere prenašajo tudi po televiziji, kar pomeni, da si ga ogleda še dodatnih 1,5 milijona ljudi.

 

Petsto ljudi in več kot petdeset ur

Na odprtju letošnjega dogodka bosta nastopila avstrijska sopranistka Daniela Fally in slovaški tenorist Pavol Breslik, vstopnice so začeli prodajati že kmalu po lanskem. Vstopnina (brez sedeža) znaša 290 evrov, cene za sedež pri mizi se gibljejo od 200 do 1200 evrov, cene za ložo pa med 10.000 evri in 20.500 evri (v kar sta že vključena vstopnina in ketering).

Dogodek je hvaležna tema za večtedensko poročanje tabloidov. Lani je v najprestižnejši loži ob gostitelju plesa, gradbenemu mogotcu, zdaj 85-letnemu milijarderju Richardu Lugnerju, gostovala hollywoodska zvezdnica Goldie Hawn, ki se je z njim zavrtela tudi na plesišču. Med njegovimi spremljevalkami pa so se v minulih letih zvrstile še igralke Joan Collins, Sophia Loren, Farrah Fawcett in Andie MacDowell pa tudi kraljica resničnostnih šovov Kim Kardashian (leta 2014). Dvakrat je bila na ples povabljena italijanska filmska zvezdnica Gina Lollobrigida, ena najbolj razvpitih gostij pa je bila Ruby Rubacuori, s katero se je rad družil nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi.

V Dunajski državni operi zaradi plesa, ki ga radi posnemajo drugod po svetu, svoj natrpan program prekinejo že dva večera prej, saj umik sedežev in priprava plesnega podija vzameta približno 30 ur dela. Poleg tega je treba z okoli 650 cvetličnimi aranžmaji okrasiti lože, mize in stene. Lani so s cvetlicami pričarali gozd in pisane ptice iz Mozartove Čarobne piščali, marmorne dvorane in kristalni bar pa so okrasili s silhuetami iz Mozartovih oper in s kristalnimi zavesami. Pijača večera, imenovana ljubezenski napoj, je dobila ime po istoimenski operi Gaetana Donizettija.

Operni ples se meri tudi v različnih drugih številkah, navaja domača spletna stran. Zanj pripravijo več kot 40.000 kozarcev, okoli 1300 steklenic penečega se vina in okoli 600 posod za njihovo hlajenje, 900 steklenic vina in 900 piva, gostom postrežejo z 2500 pari klobas in 1300 porcijami golaževe juhe, med plesom pa zanje skrbi 320 natakarjev oziroma drugega strežnega osebja. Za prijetno vzdušje po različnih koncih operne hiše skrbi skupaj 150 glasbenikov. Po plesu, 9. februarja, bodo v izpraznjenem parterju uprizorili še dve predstavi Mozartove opere Čarobna piščal za skupaj okoli 3500 otrok, okoli petsto delavcev pa znova čaka delovni maraton. Za to, da operno hišo povrnejo v prvotno stanje, potrebujejo okoli 21 ur.

Le dve leti na Unescovem seznamu

Tradicija dunajskega plesa se razteza čez štiri stoletja, tista, o kateri stereotipno podobo gojimo še danes, pa se je vzpostavila zlasti v 20. in 30. letih 19. stoletja, ko so jih v cesarskem mestu pogosto prirejali v kraljevi palači Hofburg. Sredi stoletja je zaradi pomladi narodov zamrla, potem pa je leta 1862 slavni Theater an der Wien dobil čast za organiziranje plesov, pri katerih so se zgledovali po opernem plesu v Parizu. Tudi ko se je kraljeva opera leta 1869 končno naselila v novo operno hišo, kjer domuje še danes, cesar Franc Jožef I. tam ni dovolil prirejati plesov. To se je zgodilo šele osem let pozneje. Na prvi operni reduti, predhodnici sedanjega opernega plesa, so v mladi republiki Avstriji zaplesali že 21. januarja 1921, operni ples pa se je po vojni v družabno mestno življenje vrnil šele 9. februarja 1956.

 

Dunajski ples so šele leta 2010 vpisali na seznam Unescove nesnovne dediščine, in to le za kratek čas. Z njega so ga umaknili že leta 2012 zaradi plesa desničarskih organizacij WKR v Hofburgu. Čeprav so se prireditelji branili očitkov antifašističnih organizacij in protestnikov, da se na tej prireditvi zbirajo neonacisti iz Avstrije in Nemčije, so se tedaj pri Unescu opravičili, da je bila vključitev plesa WKR na seznam velika napaka, in so zato s seznama hitro umaknili celotno kategorijo. So pa novembra lani, v letu, ko je minilo 150 let od krsta najprepoznavnejšega valčka Na lepi modri Donavi, na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine vpisali dunajski valček, ples v tričetrtinskem taktu.