Zaradi gojiteljev so velike mačke še bolj ogrožene

Mogočni tiger z zobmi zgrabi piščanca, ki v smrtni grozi prhuta s krili, borci za pravice živali pa trdijo, da bodo tovrstne »zabave«, ki so na Kitajskem zelo priljubljene, močno pospešile izumrtje teh velikih mačk.

»Oh, kako je krvoločen, nikomur ne dovoli, da bi se mu približal,« občudujoče ugotavlja eden od obiskovalcev in s svojim pametnim telefonom snema srhljivi prizor … Jasno je slišati, kako tiger s svojimi mogočnimi zobmi drobi piščančeve kosti. V Parku sibirskih tigrov v mestu Harbin, ki leži na severovzhodu Kitajske, lahko obiskovalci za 60 juanov (deset dolarjev) kupijo živega piščanca in z njim nahranijo katerega od tukajšnjih tigrov. Na meniju so tudi številne druge živali, namenjene za hrano velikih mačk. Med drugim celo krave.

Borci za pravice divjih živali trdijo, da so takšni parki pa tudi centri za vzrejo tigrov ali tovrstne »farme«, ki jih je vse polno po vsej državi, predvsem kraji, kjer se na veliko trguje z deli telesa velikih mačk, potem ko te poginejo. In to je, opozarjajo okoljevarstveniki, zagotovo nova nevarnost, ki grozi tej že tako zelo ogroženi živalski vrsti. Po podatkih Mednarodne zveze za varstvo narave se je število tigrov v divjini s 100.000, kolikor jih je bilo pred stoletjem, do danes zmanjšalo na komaj 3000 živali. To pomeni, da so ogrožena živalska vrsta, ki ji zaradi krivolova in izgubljanja življenjskega prostora resno grozi izumrtje.

Spodbuda krivolovcem

Predstavniki kitajskih farm, na katerih gojijo tigre, trdijo, da s tem, ko na trg pošiljajo ostanke poginulih živali, po svoje ščitijo prostoživeče tigre. Okoljevarstveniki se s tem ne strinjajo, saj so prepričani, da se tako celo odpravljajo zadržki do kupovanja teh živali oziroma njihovih telesnih delov, kar pomeni, da se morda odpira nova tržna niša. Debbie Banks, vodja nevladne organizacije Agencije za raziskovanje okolja, je prepričana, da prodaja telesnih delov tigrov, ki živijo v ujetništvu, spodbuja povpraševanje, s tem pa tudi divji lov na velike mačke. »Za to, da se v ujetništvu vzgoji tiger, je potrebnega veliko denarja, torej je vsekakor ceneje, če se žival upleni na krivolovu. Prostoživeči tigri, leopardi in snežni leopardi so tako precej cenejše nadomestilo, saj so kože tigrov, ki so bili vzgojeni v ujetništvu, neprimerno dražje,« poudarja Debbie Banks.

Podatki, ki jih je zbrala ena od okoljevarstvenih organizacij, kažejo, da so od začetka tega tisočletja do aprila 2014 divji lovci po vsem svetu uplenili najmanj 1590 tigrov, kar je povprečno dva na teden. Med trinajstimi državami, v katerih tigri živijo v svojem naravnem okolju, se je njihovo število povečalo edino v Indiji in Nepalu, kjer ni farm za njihovo gojenje, medtem ko se je v Laosu, Burmi, Vietnamu, na Tajskem in Kitajskem, kjer te živali na veliko gojijo v komercialne namene, močno zmanjšalo število prostoživečih tigrov. Hkrati se je na Kitajskem povečalo število tigrov, ki živijo v ujetništvu, in to na več kot 6000, kar je dvakrat več, kot jih po vsem svetu živi v divjini. V državi namreč deluje kar dvesto farm. Dokler živijo, jih izkoriščajo za to, da zabavajo obiskovalce, kaj se, potem ko živali poginejo, dogaja z njihovo kožo in kostmi, pa je očitno strogo varovana skrivnost.

Zelo iskane kosti

Kosti tigrov so bile od nekdaj v uporabi v tradicionalni kitajski medicini, pri čemer naj bi z njimi okrepili človeško telo. Na Kitajskem so leta 1993 uradno prepovedali trgovanje z njimi, vendar okoljevarstveniki trdijo, da se preprodajalci na to prepoved niso nikoli kaj dosti ozirali. Zakonodaja je tudi precej nejasna glede tega, ali sodijo na Kitajskem tudi tigri, ki jih gojijo v ujetništvu, med ogrožene živali, prav tako pa ni natančno določeno, kaj je treba urediti, kadar katera od živali pogine. Za številne Kitajce je tiger simbol prestiža in z njegovo kožo radi krasijo luksuzne predmete. Steklenica vina iz tigrovih kosti, ki jo krasi nalepka s podobo te živali in ki je naprodaj v trgovini v Harbinu, stane 5000 juanov (800 dolarjev).

Decembra lani so bogatega kitajskega poslovneža, ki je kupil tri tigre, jih dal zaklati in nato z njihovim mesom pogostil prijatelje, obsodili na 13 let zapora. Kot so poročali tukajšnji mediji, je tolpa, ki je bila vpletena v to kupčijo, skupaj ubila deset tigrov, od katerih so jih nekaj pritihotapili iz »jugovzhodnih azijskih držav«. Zanje so plačali po 200.000 do 300.000 juanov (48.000 dolarjev), kar pomeni, da so imeli ob vsaki živali več kot 100.000 juanov dobička.

Izjemno pereča težava

O kupovanju tigrov na Kitajskem so podrobno razpravljali tudi na konferenci o preprečevanju divjega lova, ki je potekala v Nepalu. Udeležilo se je je približno sto strokovnjakov, vladnih predstavnikov in pravnikov iz vseh držav, kjer tigri še živijo. Okoljevarstveniki poudarjajo, da se zaradi ponudbe farm, na katerih jih gojijo, dodatno povečuje povpraševanje po tovrstnih izdelkih, to pa ogroža tudi prostoživeče živali. Mike Baltazar, vodja pobude za zaščito tigrov, ki deluje v okviru Svetovnega sklada za naravo (WWF), trdi, da je to izjemno pereča težava. »Če med bogatimi ljudmi na Kitajskem vlada prepričanje, da je imeti v lasti tigra, stvar prestiža, je to problem, ki ga ni mogoče odpraviti čez noč.«

Predstavnik za tisk kitajskega zunanjega ministrstva Hong Lei pa je v zvezi s tem povedal, da je vodstvo v Pekingu že sprejelo ukrepe, s katerimi bodo poostrili zakon o prepovedi divjega lova. »Sprejeli smo načrt, ki zadeva prostoživeče tigre na Kitajskem, s katerim bomo poskrbeli za izboljšanje njihovega naravnega okolja.« Po zadnjih podatkih je na Kitajskem le še 45 prostoživečih tigrov.

V Parku sibirskih tigrov v Harbinu, ki so ga leta 1986 ustanovili s samo osmimi živalmi, živi trenutno več kot tisoč tigrov. Predstavniki tega parka že od nekdaj poudarjajo, da je zaradi trgovanja s kožami in kostmi tigrov, ki jih gojijo v ujetništvu, precej manj krivolova na divje živali, poleg tega pa upajo, da bodo lahko nekaj teh živali čez čas izpustili na prostost. Na večkrat zastavljena vprašanja o tem, ali prodajajo dele poginulih živali oziroma ali jih uporabljajo za različne izdelke, pa za zdaj niso dali nikakršnega odgovora. V trgovini spominkov, ki deluje v parku, je naprodaj »vino za krepitev kosti«, na nalepki je podoba tigra. Prodajalec je v pogovoru s tujcem, ki ga je vprašal, ali so v vinu tigrove kosti, to odločno zanikal. Ko je eden od novinarjev pozneje telefoniral v trgovino s spominki, pa mu je na isto vprašanje eden od uslužbencev pojasnil: »Da bi se izognili morebitni kazni, ker prodajamo vino, ki vsebuje tigrove kosti, smo preprosto spremenili ime – namesto 'vina iz tigrovih kosti' zdaj prodajamo 'vino za krepitev kosti'.«