Tiskane izdaje
Položaj homeopatije v Sloveniji je v nasprotju z drugimi evropskimi državami, ki jo uvrščajo v uradno medicino, shizofren, saj je zaradi zakonodajne ureditve v sivem območju med zdravstveno dejavnostjo in zdravilstvom. Med ljudmi to ustvarja zmedo, zdravnikom pa takšna ureditev preprečuje, da bi jo uporabljali kot komplementarno metodo konvencionalni praksi.
Še več: če bolniku predpišejo homeopatska zdravila, jim grozi odvzem zdravniške licence, čeprav lahko po naši zakonodaji s homeopatijo zdravijo le osebe s končano medicinsko fakulteto, ki so dodatno usposobljene za homeopatsko zdravljenje. Zdravniška zbornica Slovenije je decembra 2014 sprejela sklep in predlagala ministrstvu za zdravje, da se predpisi spremenijo tako, da se zdravniku, ki se ukvarja s homeopatsko dejavnostjo, licenca ne odvzame, vendar ministrstvo še ni pripravilo sprememb zakona o zdravniški službi.
Po drugi strani lahko o homeopatskih zdravilih ljudem v lekarni svetujejo magistri farmacije z dodatnim znanjem iz homeopatije. A možnost, da vam bo v lekarni za blaženje prehlada ali menstrualnih bolečin homeopatsko zdravilo svetovala prav takšna oseba, je majhna, saj takšnih zaposlenih nimajo vse lekarne. Pa tudi tiste, ki jih imajo, imajo običajno le enega. Ti lahko svetujejo predvsem pri blažjih zdravstvenih težavah.
Homeopatska zdravila, ki so na prodaj v lekarnah, so izdelana po najvišjih standardih, ki veljajo pri izdelavi homeopatskih zdravil. Proizvajalec je avstrijsko podjetje za izdelovanje homeopatskih zdravil Remedia, ki je tudi v tujini zelo priznano in cenjeno, zagotavlja predsednica Slovenskega homeopatskega društva Irena Gorišek. Kronične bolezni pa po njenem prepričanju spadajo v ambulanto zdravnika homeopata, saj je izbiro pravilnega homeopatskega zdravila nemogoče svetovati brez nekoliko daljšega posveta s pacientom. Zdravnik homeopat tudi spremlja oziroma vodi potek zdravljenja.
Prihranek
Pa vendar bi homeopatija kot celosten sistem zdravljenja lahko pomembno prispevala k boljšemu zdravju pacientov, večjemu zadovoljstvu z zdravniško obravnavo, zmanjšanju količine zaužitih konvencionalnih zdravil in s tem tudi zmanjšanju stroškov zdravstvene blagajne. Belgijska raziskava iz leta 2001 je pokazala, da če bi vsi splošni zdravniki v Belgiji imeli isti način predpisovanja zdravil kot homeopatski, bi se poraba zdravil zmanjšala za dve tretjini oziroma za 775 milijonov evrov.
Raziskava je pokazala tudi, da je bila cena homeopatskih zdravil nižja od konvencionalnih, saj so jih zdravniki homeopati predpisali približno dve tretjini manj kot konvencionalni. Zdravniki, ki so predpisovali tudi homeopatska zdravila, so lahko nehali predpisovati eno ali več konvencionalnih, ki so jih pacienti prej uporabljali. Večinoma so bila to zdravila za težave z živčnim sistemom, med njimi psihotropna, zdravila za respiratorne težave in antibiotiki. Poleg tega so bili pacienti s homeopatskimi zdravili bistveno bolj zadovoljni kot s konvencionalnimi.
Raziskava, ki je bila načrtovana kot dokazovalna študija, je v šestih letih zajela 782 naključno izbranih pacientov, ki so se zdravili pri splošnih zdravnikih, ti pa so jim predpisali tudi homeopatska zdravila. »V Belgiji je to dovoljeno in ni nič nenavadnega. Zdravniki, ki imajo homeopatsko izobrazbo, pri svojem delu uporabljajo tudi homeopatska zdravila,« pravi Goriškova.
Preventiva
Na predavanju v okviru svetovnega tedna ozaveščanja o homeopatiji, ki ga je organiziral Slovenski etnografski muzej, je predstavila vlogo homeopatije kot preventivne medicine. Ta se deli na preprečevanje nalezljivih bolezni ter preprečevanje in obvladovanje kroničnih nenalezljivih bolezni. Homeopatska preventiva ne obstaja, poudarja Goriškova, saj so homeopatska zdravila v temelju namenjena zdravljenju. Če smo zdravi, a bi kljub temu želeli povečati svojo odpornost, si s homeopatskimi zdravili torej ne moremo pomagati.
Kljub temu se homeopatsko zdravljenje šteje za konstitucijsko, ki je usmerjeno k povečanju obrambnih sposobnosti organizma in tako že samo deluje preventivno. »Homeopatsko zdravljenje je celostno, kar pomeni, da se osredotoča na vse bolnikove simptome, tako fizične kot psihične, in izboljša odziv organizma na bolezen (okužbe se pojavljajo manjkrat) in tudi na stres.« Kombinacija homeopatskih in konvencionalnih zdravil je včasih nujna, včasih pa ne, a o tem odloča zdravnik homeopat, pravi Goriškova.
Homeopatskih cepiv ni. Vloga homeopatije na področju epidemičnih bolezni je predvsem v preprečevanju nastanka teh pri zdravih ljudeh v času, ko se epidemija že začne. Iz obdobja, ko še niso poznali antibiotikov, je znano zmanjšanje obolevnosti za gripo pri ljudeh, ki so bili v stiku z okuženimi pacienti in so preventivno jemali homeopatska zdravila. »Izbrala so se zdravila za celotno populacijo, ne za vsakega človeka posebej, kot je sicer v navadi pri homeopatiji, saj imamo pri gripi vsi enake simptome. Tisto zdravilo, ki se je največkrat uporabljalo, se je določilo kot zdravilo, ki se je lahko uporabilo kot preventivno pri ljudeh, ki so prihajali v stik z okuženimi pacienti,« pojasni Goriškova.
Drugi primer učinkovite preventive s homeopatskimi zdravili iz zgodovine je preprečevanje kolere. Nemški zdravnik Samuel Hahnemann, utemeljitelj homeopatije kot celostnega sistema zdravljenja, je ljudem, ki so živeli v neposredni soseščini z okuženimi s kolero, predpisoval zdravilo cuprum, poleg tega pa so morali skrbeti za higieno in se prehranjevati zmerno in zdravo.
Zmerna in zdrava prehrana
S konstitucijskim zdravljenjem je mogoče delno zmanjšati tudi pojavnost kroničnih nenalezljivih bolezni. Ljudem, ki jih že imajo, pa lahko homeopatsko zdravljenje pomaga s tem, ko zmanjša potrebo po konvencionalni terapiji in pojav stranskih učinkov, ki jih prinaša. Hahnemann je ob tem vsem svojim pacientom priporočal zdravo življenje, ki je podobno kot danes obsegalo zdravo prehrano, gibanje in ukrepe za zmanjšanje stresa. Pri dieti je poudarjal, da mora biti prilagojena človeku glede na »njegova poželenja in odpor do hrane. Dopuščal je, da si vsak izbere pravo zase. Nedopustno se mu je zdelo dajati enaka prehranska navodila za vse ljudi. Tudi v bolezni naj bi človeka vodila notranja presoja, ki naj bi bila takrat še toliko bolj pomembna in izostrena. Obenem je opozarjal na zmernost in da je treba jasno zaznavati žejo, lakoto in sitost,« navaja Goriškova.
Na vprašanje, ali je homeopatija glede novih znanstvenih spoznanj od Hahnemannovega Organona, temeljnega dela homeopatije, in Materije medike, zbirke opisov simptomov, ugotovljenih med preizkusi zdravil na zdravih prostovoljcih, napredovala in kako naslavlja »bolezni« današnjega časa, kot so depresija, izgorelost in anksioznost, Goriškova odgovarja, da se filozofski temelji homeopatije ne spreminjajo. »Način oziroma sistem zdravljenja klasičnih homeopatov ostaja takšen, kot ga je Hahnemann opisal v Organonu. Ker homeopatija ne zdravi diagnoze, ampak bolnika, je s tega stališča diagnoza pravzaprav le podlaga za razumevanje bolezenskega procesa in prognostičnega obeta.«
Manjša poraba antibiotikov
Z vidika preventive pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi homeopatija lahko pomaga tudi pri obvladovanju antimikrobne rezistence, ki zmanjšuje učinkovitost obstoječih antibiotikov. Raziskave so pokazale, da homeopatija zmanjšuje uporabo antibiotikov tako pri ljudeh, ki so okuženi z rezistenčnimi sevi bakterij, kakor pri farmskih živalih, pove Irena Gorišek. Evropska komisija je leta 2011 začela akcijo določanja strategij za obvladovanje antimikrobne rezistence, ki med drugim vključuje pravilno uporabo antibiotikov, razvoj novih antibiotikov in alternativ zdravljenja, mednarodno sodelovanje, nadzor in zavedanje o tem problemu.
V Angliji Homeopatski inštitut za raziskave načrtuje študiji, ki bosta preučili, ali homeopatsko zdravljenje lahko zmanjša porabo antibiotikov. Prva bo opravljena na populaciji otrok z vnetjem srednjega ušesa. »Tej se predpiše zelo veliko antibiotikov, vendar po nepotrebnem, ker je več kot 50 odstotkov vnetij virusnih. Prve tri dni – če simptomi niso hudi – bi z antibiotiki lahko počakali, v vmesnem obdobju pa bi s homeopatskim zdravljenjem lahko preprečili nadaljnje poslabšanje bolezni.« Druga študija pa bo preučila, kako bi lahko homeopatsko zdravljenje prispevalo k zmanjševanju bakterijskih okužb pri farmskih živalih.
