Tiskane izdaje
Med odraslimi Evropejci kar vsak peti – to je več kot 80 milijonov ljudi – že več mesecev čuti bolečine, pri čemer pa kronična bolečina še vedno velja le za simptom bolezni. Sama po sebi je, bolj kot karkoli drugega, vzrok, zaradi katerega se zmanjša kakovost življenja odraslih, je pa tudi eden glavnih razlogov, zaradi katerih se Evropejci odločijo za obisk pri zdravniku.
Skupni stroški zaradi kroničnih bolečin, ki jih imajo evropski zdravstveni sistemi, so več kot 300 milijard evrov, pri čemer je okoli 90 odstotkov posrednih stroškov (izgubljeni delovni dnevi, zmanjšanje produktivnosti …). To je le nekaj ugotovitev Študije boleče resnice, objavljene leta 2012. V njej so izprašali 1010 odraslih Francozov, Italijanov, Nemcev, Špancev in Britancev, ki so tožili, da čutijo kronično bolečino. Za kronično bolečino je v tej raziskavi veljala bolečina, ki traja dlje kot šest mesecev in ki ni posledica raka.
Najpogostejši deli telesa, ki jih prizadene dolgotrajna bolečina, so spodnji in zgornji del hrbta (34 oziroma 27 odstotkov), sledijo koleno (25 odstotkov), rama (24 odstotkov) in vrat (21 odstotkov).
Veliko težji vsakdanjik
Več kot dve tretjini vprašanih (68 odstotkov) je izjavilo, da jih bolečina muči več kot 12 ur na dan, čeprav redno jemljejo zdravila. V povprečju so ljudje s kroničnimi bolečinami prisiljeni trpeti sedem let, petina pa celo več kot dvajset let. Kljub obsegu in dolgotrajnosti teh težav je približno tretjina vprašanih prepričana, da so premalo seznanjeni z novimi možnostmi odpravljanja bolečine. Skoraj dve tretjini (63 odstotkov) ljudi, ki jih mučijo kronične bolečine, ne verjame, da se sploh lahko rešijo te vsakodnevne tegobe. Preostali (37 odstotkov) ne verjamejo v napredek medicine na tem področju, sicer pa jih je večina ocenila, da se jim bo stanje morda izboljšalo, vendar se kljub temu bolečine ne bodo rešili.
Dvakrat pogosteje
Kronična bolečina lahko močno zmanjša kakovost življenja. Ljudem, ki jih mučijo kronične bolečine, ne grozi samo telesna nebogljenost, temveč tudi tveganje za nastanek različnih psihičnih motenj, kot so pretiran strah, panika oziroma anksioznost in depresija. Bolečina močno otežuje vsakodnevno življenje. Tretjina sodelujočih v študiji je tako povedala, da ne morejo normalno opravljati rutinskih dnevnih dejavnosti, kot so kopanje ali prhanje, oblačenje, pospravljanje po hiši, nakupovanje … Kar 79 odstotkov jih je izjavilo, da je bolečina zanje nepremostljiva ovira za ukvarjanje s športom in drugimi vrstami rekreacije.
Nepremostljiva ovira
Zaradi kroničnih bolečin ljudje pogosto omejijo tudi svoje družbene dejavnosti. Več kot tretjina jih ima težave z vožnjo in nasploh z odhodi od doma. Dolgoročna bolečina lahko človeka pripelje v osamitev; pri bolnikih s kroničnimi bolečinami je močno povečano tveganje, da bodo zboleli za depresijo ali postali odvisni od zdravil. Če jim zdravila ne pomagajo in če izgubijo zaupanje v zdravniško pomoč, so ti bolniki – v primerjavi s skupnim povprečjem v populaciji – kar dvakrat bolj nagnjeni k samomoru.
Kronične bolečine lahko povzročijo različni telesni in duševni dejavniki, ki pa jih je – zaradi osebnih značilnosti posameznika in zaradi individualnega doživljanja bolečine – težko izmeriti in opredeliti. Bolečine se lahko pojavijo in razvijejo tam, kjer celo z najsodobnejšimi diagnostičnimi postopki ni mogoče poiskati vzroka zanje. Po splošnem prepričanju so vzrok za to spremembe v živčnem sistemu.
