Nozokomialne okužbe (poimenovanje izvira iz latinske besede nosocomium – bolnišnica) je leta 1988 opredelil ameriški center za nadzor bolezni CDC. Institut bolnišničnega zdravljenja je namreč s seboj prinesel hud problem: okužbo bolnikov v bolnišnici, kjer ti zbolijo še za dodatno boleznijo.
Glavna ali stranska
Čeprav smo priča velikemu napredku v razvoju medicine in bolnišnične epidemiologije, so bolnišnične okužbe še vedno hud zdravstveni problem, tako v razvitem kot v nerazvitem svetu, saj po nepotrebnem povzročajo dodatno trpljenje bolnikov, prav tako velike stroške v zdravstvenih sistemih.
Po podatkih evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni, agencije EU s sedežem v švedskem mestu Solna, v Evropi zaradi bolnišničnih okužb vsako leto zboli 4,1 milijona ljudi. V strokovnih ocenah navajajo podatek, da prav zaradi teh okužbe letno umre 37.000 ljudi, v še 110.000 primerih pa so nozokomialne infekcije vsaj delni povzročitelj smrti. To pomeni, da v Avstriji zaradi omenjenih okužb umre 2400 bolnikov na leto, v Sloveniji pa približno 600.
Nujno odločnejše ukrepanje
»Če bi vsako leto toliko ljudi umrlo na cestah, bi politika nemudoma ukrepala. Nujno je treba sprejeti odločnejše ukrepe proti bolnišničnim okužbam,« poudarja dr. Maria Kletecka Pulker z dunajskega inštituta za pravo in etiko v medicini in generalna sekretarka platforme za varnost pacientov. Ob tem opozori, da se bo v prihodnje v družbi vse več razpravljalo tudi o tem, kdo je odgovoren za bolnišnične okužbe in njihove posledice, vključno z vprašanjem, kdo bi moral prevzeti stroške zanje.
Bolnišnične infekcije povzročajo do 50-odstotno dodatno povečanje umrljivosti hospitaliziranih bolnikov, pri preživelih pa podaljšujejo čas okrevanja in rehabilitacije, torej se bistveno kasneje vrnejo na delo, kot bi se sicer. Po takšni okužbi bolnik namreč potrebuje vsaj še en dodaten teden, preden se lahko vrne na delo; v Avstriji dodatni stroški na ta račun znašajo od 10.000 do nekaj manj kot 14.000 evrov na bolnika.
Stroški zdravljenja bolnika s pooperativno okužbo za 2,9-krat večji od standardnih. Študije so pokazale, da je bolnik, ki se je okužil v bolnišnici, hospitaliziran 2,5-krat dlje kot tisti, ki se je taki okužbi izognil.
Preprečevanje infekcij
Po raziskavah iz leta 2012 v Avstriji za katero od bolnišničnih okužb zboli 6,2 odstotka bolnikov, nam je povedala prof. dr. Elisabeth Presterl, vodja univerzitetne klinike za higieno in nadzor infekcij pri medicinski univerzi na Dunaju. Najpogostejše so pljučnice, precej pa je tudi vnetij sečil in pooperativnih okužb ran. Približno pri vsakem drugem primeru so povzročitelji multirezistentni, torej bakterije in virusi, odporni proti več vrstam antibiotikov oziroma virostatikov.
Dr. Thomas Hauer, medicinski vodja nemškega svetovalnega centra za higieno iz Freiburga, pa opozarja: »Ko se v javnosti omenjajo okužbe, nastale v bolnišnicah, se običajno govori o multirezistentnih povzročiteljih. Vendar ne smemo pozabiti, da so v kar 85 odstotkih primerov povzročitelj drugi. In teh nikakor ne smemo spregledati, kajti marsikateri okužbi bi se lahko izognili.« Po ocenah iz Nemčije se kar 20 do 30 odstotkov bolnišničnih okužb ne bi zgodilo, če bi spoštovali pravila zaščite pred njimi.
Bolje opozarjati kot groziti
Kako se je mogoče izogniti tem okužbam? Prof. dr. Norbert Patelsky, specialist ginekologije, ki je nekoč delal kot menedžer za tveganje v dunajski splošni in univerzitetni bolnišnici AKH, zdaj pa se kot član poslovodnega odbora podjetja AssekuRisk Safety Management ukvarja z medicinskimi tveganji, trdi: »Obstajajo zelo učinkovite metode, s katerimi se lahko izognemo infekcijam, metode, ki ne zahtevajo dodatnih stroškov, a se še vedno ne izvajajo dovolj. In to zato, ker ni smiselnih sistemov motiviranja.«
V enem od projektov, pri katerih je sodeloval, se je pogostost pooperativnih okužb zmanjšala kar za 70 odstotkov. Po drugi strani v bolnišnicah, da bi izboljšali preprečevanje infekcij, zaposlenim ukazujejo, kako naj se vedejo, jim grozijo, jih nadzorujejo ali celo kaznujejo. »To seveda ne deluje, če pa že, zgolj kratkoročno. Da bi pri vseh sodelavcih dolgoročno ustvarili kulturo higiene, je treba najprej poskrbeti za ustrezno pozitivno stališče, jih o vsem ustrezno obveščati, jih dodatno šolati in na to problematiko nenehno opozarjati. Novi pristop, nenehno opozarjanje na pravilno vedenje (angl. nudging) dokazano pripomore k temu, da postane neki ukrep trajno učinkovit,« poudarja Patelsky.
Eden glavnih stebrov preventive, tudi nadzora nad nozokomialnimi infekcijami, je upoštevanje pravila asepse – pravilno čiščenje, dezinfekcija in sterilizacija – in aseptičnih tehnik. Poudarek je na higieni rok, ki je preprost in poceni, hkrati pa izredno pomemben ukrep za učinkovito preprečevanje bolnišničnih okužb.