Človek tretjino življenja prespi. Dovolj kakovostno?

V poplavi raznovrstnih svetovnih dni od leta 2008 obstaja tudi svetovni dan spanja, ki je resnično pomembno, saj človek prespi kar tretjino življenja. Da dobro spijo, je bistveno še zlasti za otroke, kajti zdrav spanec je nujen za uravnavanje presnove ter za nemoteno rast in razvoj.

Letos, zadnji petek pred koledarskim začetkom pomladi, so strokovnjaki za to vejo medicine na pomen dobrega spanca opozarjali z geslom Ko je spanje urejeno, je za zdravje in srečo poskrbljeno. Izkazalo se je namreč, da je debelost pri otrocih (ta je na splošno čedalje pogostejša) povezana z motnjami spanja, predvsem s premalo spanca. Seveda pa ima tudi marsikateri odrasli težave zaradi motenj spanja.

Veliko ljudi med spanjem ne diha dobro, to pa lahko povzroči številne zdravstvene težave in celo smrt. Po nekaterih ocenah skupni letni stroški zaradi slabega ali pomanjkljivega spanja po vsem svetu dosegajo 100 milijard dolarjev, pravi Brigitte Holzinger z dunajskega inštituta za raziskovanje zavesti in spanja.

Dober spanec – pogoj za zdravje

Dober spanec je temelj dobrega zdravja, velja pa tudi obratno: zdravje nam omogoči, da dobro spimo. Kadar govorimo o dobrem spancu, mislimo na dolžino, kontinuiteto in na to, kako globok je, kajti kot poudarja Holzingerjeva, ki med drugim na dunajski medicinski univerzi vodi program Upravljanje spanja: »Spanec mora biti dovolj dolg. Ne smemo ga prekinjati, biti mora dovolj globok, da se organizem okrepi. Lahkotno in nemoteno dihanje med spanjem je zelo zaželeno, vendar imajo mnogi težave zaradi motenj dihanja. Zaradi apneje, kratkega začasnega prenehanja dihanja med spanjem, se lahko pojavijo številne zdravstvene težave, med drugim srčno-žilne bolezni in nenadna smrt. Po drugi strani pa je zdravo telo ključni pogoj za spanje, med katerim se zares spočijemo.«

Prof. dr. Reinhold Kerbl iz deželne bolnišnice Zgornje Štajerske v Leobnu pa opozarja, da veliko otrok ne spi dovolj in da tudi kakovost njihovega spanca ni dobra. »Pomanjkanje in motnje spanca, denimo težave z dihanjem, ne povzročajo le dnevne utrujenosti in neprimernega vedenja, pri čemer je večje tveganje za nesreče, nasilnost in slabši šolski uspeh, ampak škodijo tudi skupnemu telesnemu in duševnemu razvoju. To so dokazale številne znanstvene raziskave, zato pediatri, specializirani za področje spanja, vztrajamo pri tem, da otroci nujno potrebujejo dovolj spanja v ustreznih razmerah.«

Kateri kronotip ste, škrjanec ali sova?

Sicer pa prof. Kerbl dodaja, da tudi otrokov kronotip vpliva na to, ali se bo počutil dobro ali ne. »Enako kot pri odraslih pri otrocih obstajata jutranji in večerni tip ljudi, pravimo jim škrjanci in sove. Zanimiva je ugotovitev, da oba tipa nista enako ogrožena. Med mladimi 'jutranjiki' na splošno več spijo in bolj pozitivno gledajo na življenje.«

Če poenostavimo: življenje jutranjih tipov je lažje v otroštvu in mladosti. Ker pa se sova ne more spremeniti v škrjanca, je treba poskrbeti, da 'ponočnjaki' kljub temu, da radi ostanejo pokonci pozno v noč, dobijo dovolj spanja čez dan. Kerbl poudarja, da se morajo ti ljudje izogibati računalniku in mobilnemu telefonu v spalnici, priporočljivo je tudi, da popoldne za kratek čas zaspijo in tako nadoknadijo pomanjkanja nočnega spanca.

Zaradi takšnih kronotipskih razlik bi bilo koristno, da bi se v šolah pouk začel ob različnih urah, denimo od pol osme do devete, meni prof. Kerbl.

Raziskovanje nespečnosti

O spanju lahko veliko koristnega pove tudi prof. dr. Bernd Saletu, vodja inštituta za medicino spanja v dunajski bolnišnici Rudolfinerhaus. Pravi, da motnje spanja škodijo človekovemu delovanju bolnika.

Prof. Saletu je s sodelavci opravil raziskavo, v katero je vključil 187 bolnikov z neorganskimi motnjami spanja in 277 takih z organskimi motnjami spanja. Med neorganskimi diagnozami sta bili primarna nespečnost (nezmožnost zaspati) in nespečnost, povezana z različnimi psihičnimi motnjami, denimo strahovi, depresijami, bipolarnimi afektivnimi motnjami, med organskimi pa apneja, obstrukcijsko in primarno smrčanje, sindrom nemirnih nog …

Raziskava je pokazala, da motnje spanja škodijo inteligenci, vizualnemu spominu, besednemu izražanju ter psihomotoričnim sposobnostim, zlasti gibom manjših mišic in mišičnih skupin. Poleg tega so raziskovalci ugotovili, da so neorganske motnje spanja delovanju bolnika podnevi škodile bolj kakor organske. Ob tem prof. Saletu poudarja, da gre pogosto za začarani krog: bolniki zaradi neke druge, primarne bolezni slabše spijo, to pa škodi tako njihovemu počutju kot delovanju podnevi.