Darovalec krvi se mora počutiti kot kralj

Medtem ko se tanek curek krvi izgublja nekje v drobovju velikega stroja, ki ves čas enakomerno brni, mož, privezan na to napravo s plastično cevjo, mirno prebira sporočila na svojem telefonu. Tokrat bo na stolu dlje kot ponavadi, ker gre za poseben odvzem krvi, iz katere izločijo samo trombocite.

Silvester Moškrič je dajanja krvi navajen, saj je krvodajalec že skoraj 40 let, od svojega 18. leta. Ker ima eno redkejših krvnih skupin, to je A Rh-, kakršno ima le vsak deseti človek, ga pogosto, tako kot tokrat, pokličejo dan prej, in on se, v povprečju kar enkrat na mesec, rad odzove. Da mu čas, ko stroj prešteva njegove trombocite, hitreje mine, prebira časopise ali gleda televizijo. Odvzem krvi običajno traja od pet do deset minut, v njegovem primeru neposrednega odvzema trombocitov pa kakšno urico.

Udobno zleknjen v drugem stolu sedi Zlatko Iskra, voznik pri Ljubljanskem potniškem prometu. Za to, da je prišel darovat kri, je izkoristil svoj prosti dan, saj dela v izmenah in bi težko utegnil med delovnim dnem, poleg tega ni ravno priporočljivo, da bi po odvzemu krvi sedel za volan velikega mestnega avtobusa. Njega sicer prav nič ne skrbi, da bi se po odvzemu krvi počutil slabo. Daroval jo je že najmanj 15-krat, zadnja leta prihaja trikrat ali štirikrat na leto in ve, da se bo počutil povsem dobro.

O tem je prepričan tudi 38-letni Matej Satler, prav tako redni krvodajalec, ki verjame, da je dajanje krvi koristno tudi za regeneracijo celic krvodajalca. Dobro počutje zaradi dobrega dela, ki si ga opravil, ko si dal kri za sočloveka, je edina nagrada za krvodajalca, pravi Polonca Mali, specialistka za transfuzijsko medicino, ki je tudi sama nekajkrat darovala kri. Ženske jo zaradi z materinstvom povezanih funkcij redkeje darujejo, a jih je med krvodajalci vendarle kakšna tretjina. Na takšen navaden dan pride na odvzem približno 40 darovalcev in Malijeva jih, tako kot omenjene, večino že dobro pozna.

Ravno pravšnje zaloge

Vsakogar sprejmejo z nasmehom in dobro voljo in nikogar ne pustijo čakati. Tako je bilo na sedežu Zavoda RS za transfuzijsko medicino tudi naslednji dan, ko so povabili učence dveh šol, nekaj športnih ekip in znanih obrazov ob letošnjem sklepu promocijske akcije Ohranite mirno kri in jo raje darujte tistim, ki jo zares potrebujejo. Tudi s pomočjo omenjene krvodajalske akcije, ki teče že četrto leto zapored, so v zadnjem letu znova pridobili 10.000 novih krvodajalcev. Akcijo Daruj energijo za življenje, pri kateri Zavodu pomagata še Petrol in Rdeči križ Slovenije, so podprli tudi številni prepoznavni obrazi: raper Kosta, Jadranka Juras, Boštjan Romih, Povej naGlas, Eva Černe, slovenski hokejisti pa rugbyjisti itd.

Na zavodu običajno začnejo delo ob sedmih, terenska ekipa, ki je tisti torek nabirala dragoceno tekočino v Krškem, pa se na pot odpravi že ob petih, da je ob sedmih pripravljena sprejeti prve dajalce. Delo organizirajo v sodelovanju z Rdečim križem, ki vodi evidence in razporeja dajalce, saj lahko le tako uspešno uravnavajo zaloge krvi in krvnih komponent. To pa je v njihovi dejavnosti nadvse pomembno, saj zalog krvi ne morejo kopičiti v nedogled. Rdeča krvna telesca, tako imenovani eritrociti, kljub skladiščenju v hladilnicah zdržijo le 42 dni, nato jih je treba zavreči.

Največji greh bi bil metati stran kri darovalcev samo zato, ker ne bi znali organizirati sprotnega odvzema, poudari zdravnica, ki se še spominja, kako je delo potekalo še v časih socialističnega krvodajalstva. Takrat so prihajali na odvzeme celi kolektivi, pri akcijah so sodelovali sindikati, med vojaškimi obvezniki je bilo vedno dovolj potencialnih krvodajalcev. Po letu 2000 se je vse spremenilo in k darovalcem so začeli skupaj z Rdečim križem, ki je po zakonu nacionalni organizator krvodajalskih akcij, pristopati individualno. Odjeme so začeli načrtovati vnaprej v grobem kar za leto dni, tako da vedo, koliko ljudi bo prišlo na odvzem v prihodnjih dneh in tednih in se temu prilagodijo.

Krvodajalce vabijo tudi glede na osem različnih krvnih skupin, ki jih potrebujejo, pa tudi glede na načrtovano porabo krvi. Sliši se neverjetno, a ta se je v zadnjih desetih letih precej zmanjšala: »Napredek medicine je v zadnjih desetih letih prinesel tudi nove operativne postopke. Bolniku danes vračajo sredi operacije njegovo lastno kri s posebnimi stroji, ki jo prečistijo. S transfuzijo torej pogosto dobiva nazaj svojo kri, ki je najbolj varna. Največ krvi pa še vedno porabijo pri velikih operacijah, kakršne so transplantacija jeter ali operacije na odprtem srcu. Za poseg, ki je nekoč zahteval deset enot krvi, jih zdaj potrebujejo le še od dve do štiri.«

Visoka ozaveščenost

Vsa kri, ki zaokroži po krvožilju slovenskega zdravstva, začne svojo pot v Zavodu transfuzijske medicine. In vsa tudi konča v našem zdravstvu, poudari zdravnica, ki se še spominja očitkov javnosti pred leti, ko so kri začeli voziti na Dunaj v predelavo, češ da prodajajo slovensko kri. Tako počnejo tudi še danes, saj še ne znajo iz plazme izdelovati zdravil za slovenske bolnike. Transfuzijska medicina je namreč v minulih letih postala prava medicinska panoga, ki se ukvarja z raziskavami, celično terapijo, veliko delajo z matičnimi celicami oziroma s pridobivanjem umetne krvi. Sicer pa je temeljna usmeritev Zavoda samozadostnost v preskrbi s krvjo in popolna brezplačnost, kar je tudi v deklaracijah OZN zapisano kot cilj za ves svet do leta 2020.

Tudi kri, ki jo terenske ekipe načrpajo na terenih po vsej državi, se v Ljubljani predela v ustrezne komponente. To so bodisi samo eritrociti, ki prenašajo po krvi kisik, bodisi samo tekoča plazma, ali pa samo trombociti, krvne ploščice, ki sodelujejo pri strjevanju krvi. Kadar te potrebujejo hematološki bolniki po operacijah, transplantati kostnega mozga ipd., zavodovi »zbiralci« pokličejo darovalca, kot je Silvester, saj je trombocite najbolje presejati iz ene krvi. Lahko jih pridobijo tudi iz »polne« krvi, a takrat jo mora darovati pet ljudi.

Po zaslugi tradicije in ustrezne organiziranosti v naši državi ni pomanjkanja krvi. Seznam več kot 115.000 prijavljenih krvodajalcev se vsako leto še podaljša, 65.000 aktivnih darovalcev daruje večkrat na leto, kar je, preračunano, zavidljivih pet odstotkov populacije.

Vsa kri pod drobnogled

Kri je seveda povsem neoporečna, saj vsak vzorec najprej laboratorijsko pregledajo. Krvodajalci so večinoma ljudje, ki znajo skrbeti za svoje zdravje, pravi zdravnica, vendar se večkrat zgodi, da imajo v krvi premalo hemoglobina, kar po domače pomeni, da so slabokrvni. Če se takšni rezultati ponovijo naslednjič, je to lahko znak za resnejše zdravstvene težave. V krvi dajalcev iščejo tudi viruse malarije, hepatitisa, sifilisa, hiv itd.

Del postopka pa je tudi vprašalnik, ki ga mora krvodajalec izpolniti. Mladenič, ki se je odločil tisti dan darovati kri, je ravnokar prišel iz Nizozemske. Morda je bil v Amsterdamu in je kadil marihuano. Je to ovira za darovanje? Kot pravi zdravnica, so v zadnjih letih z naraščajočo popularnostjo te droge precej omilili svoje poglede tudi na Zavodu. Ker pa ostanejo sledi uživanja marihuane v krvi do 21 dni, svetujejo krvodajalcem, naj bodo vsaj en mesec čisti. Intravenoznih uživalcev drog pa seveda ne vzamejo v nobenem primeru.

Varnost, tako darovalcev kot tistih, ki bodo darovano tekočino prejeli, je vedno na prvem mestu. Prav tako pomembni pa sta tudi prijaznost in učinkovitost osebja ali, kot pravi Polonca Mali, darovalec se mora pri nas počutiti kot kralj. Temu ustreza tudi tekoč in veder delovni ritem na Zavodu. Pomirjujoče deluje tudi velik akvarij v čakalnici, v katerem se bohotijo in v vodnem toku počasi valovijo ogromne korale, med katerimi švigajo pisane ribice nenavadnih oblik. Skozi stekleno steno ga je mogoče opazovati tudi iz jedilnice, kamor je s svojo spremljevalko sedel voznik ljubljanskega zelenca Zlatko Iskra. Samo obliž na roki pod zavihanim rokavom kaže, da je pravkar znova podaril 450 miligramov krvi. Dobil bo iz zdravih sestavin pripravljen sendvič in sok, saj tradicionalne klobase kuhajo le še na terenu.

Tudi Gašper Volk iz Borovnice, ki je pravkar prišel, to okolje že dobro pozna. Njegova krvodajalska izkaznica je polna žigov. Ko od zadnjega žiga mine tri mesece, se odpravi po novega. Vsakič. Brez razmišljanja.