Do leta 2030 bodo Južne Korejke povprečno živele 91 let

V konfucijanski Aziji je bila starost vedno vrednota, ki je razkrivala, kako kakovostno je družinsko in družbeno življenje. V templjih in domovih so pogosto drug ob drugem tri božanstva. Bog bogastva Fu, bog uspeha Lu in bog dolgega življenja Shou. Južna Koreja je na dobri poti, da bo pokazala, da potrebujemo prvi dve božanstvi, če bi radi imeli tretje.

Do leta 2030 bo namreč ta država prevzela vodstvo pri najdaljši povprečni življenjski dobi svojih prebivalcev. Prehitela bo Hongkong in Japonsko, ki se izmenjujeta na prvem mestu, Južne Korejke pa bodo do takrat povprečno živele kar 91 let. To je sedem let več kakor na začetku tega desetletja, in to predvsem zaradi dobre kombinacije visokih naložb v medicinske znanosti in vsestranskega sistema zdravstvenega zavarovanja.

Raziskavo o podaljšanju človeškega življenja je objavila medicinska revija The Lancet, vodja raziskovalnega projekta Majid Ezzati s Kraljevega kolidža v Londonu pa je primerjal pričakovane spremembe na tem področju v petintridesetih razvitih državah sveta.

Raziskovalci iz Ezzatijeve skupine so uporabljali podatke Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) in 21 statističnih modelov, ki so jih sami razvili, in med drugim ugotovili, da bo Amerika, ki že zdaj po dolžini življenjske dobe zaostaja za drugimi razvitimi državami, še bolj nazadovala. V Franciji, Španiji, Švici in na Japonskem bodo ženske do leta 2030 živele 88 ali 89 let, zdaj njihova povprečna življenjska doba znaša 85 let. Toda v Ameriki, kjer je povprečna življenjska doba za moške 76 let, za ženske pa 81 let, se bo življenje povprečno podaljšalo samo na 79 let za moške oziroma na 83 let za ženske.

Ameriške ženske bodo tako padle s 25. na 27. mesto na seznamu 35 držav, moški pa s 23. na 26. mesto.

Ezzati meni, da je meja, do katere se lahko podaljša človeško življenje, še precej oddaljena od sedanje in da bi lahko dosegli povprečno življenjsko dobo 110 ali celo 120 let. Toda če je kdo na dobri poti k temu cilju, so to prav države, kakršna je Južna Koreja, pravi Ezzati, »torej tiste države, ki počnejo prav nasprotno od tega, kar počnemo na Zahodu, kjer preveč varčujemo in kjer je preveč neenakosti«.

Dolžina povprečne življenjske dobe je bila leta 1960 v Južni Koreji samo 53 let. Že pet let zatem so ženske na južni strani 38. vzporednika povprečno živele 57,6 leta, vendar takrat to ni bilo veliko več od življenjske dobe na severu polotoka, kjer so ženske živele 54,6 leta. Podobna razlika je veljala tudi za moške. Toda med Korejama se je na tem področju v osemdesetih letih prejšnjega stoletja pojavil pravi prepad, saj so takrat v Južni Koreji razširili državni program zavarovanja industrijskih delavcev v velikih podjetjih na vse zaposlene, med drugim tudi na državne uslužbence, učitelje v zasebnih šolah in seveda delavce v malih podjetjih.

Učinkovit zdravstveni sistem

Južna Koreja je najbolj napredovala na začetku 21. stoletja, ko je združila do takrat razdeljene ponudnike zavarovanj v državno službo za zdravstveno zavarovanje ter tako omogočila še enakopravnejšo uporabo zdravstvenih storitev. Danes v Južni Koreji za zdravje namenijo več kakor 2500 dolarjev na prebivalca, kar je precej več od globalnega povprečja, ki znaša 1058 dolarjev na prebivalca.

Zato danes povprečni Južni Korejec živi kar enajst let dlje od rojaka na severu polotoka.

»Razlika v dolžini življenjske dobe med Južno in Severno Korejo je precej večja od razlike med Zahodno in Vzhodno Nemčijo pred združitvijo,« pravi Čo Kjoung Su, avtor poročila, ki je nastalo pod pokroviteljstvom središča za politiko Koreje pri OECD. »Lakota in propad medicinskih storitev na Severu sta vplivala na to razliko. Razlika se bo verjetno obdržala več desetletij. V kratkem času je ne bo mogoče zmanjšati, tudi po združitvi (obeh Korej) ne.«

Res je, da imajo tudi Južni Korejci svoje tihe morilce, saj so v svetovnem vrhu po številu samomorov, vendar je podaljševanje njihove življenjske dobe gotovo povezano tudi s tem, da so ena od držav OECD z najmanj osebami s čezmerno telesno težo. A strokovnjaki poudarjajo, da ljudje živijo dlje prav zaradi dobrega južnokorejskega zdravstvenega sistema, ki je četrti po učinkovitosti na seznamu 55 držav, takoj za Hongkongom, Singapurjem in Španijo.

Demografi iz Ezzatijeve skupine posebej poudarjajo, da se povprečna življenjska doba ne more spontano podaljšati zaradi visokega družbenega proizvoda na prebivalca. Južna Koreja po tem precej zaostaja za ZDA, saj s 27.000 dolarji na prebivalca ne doseže niti polovice ameriških 57.000. Pri tem je namreč pomembno, ali se rastoče bogastvo spreminja v kakovostnejše življenje. Bog Shou v kitajskih templjih vedno v roki drži veliko rumeno breskev. V roki nima ne hamburgerja, ne kokakole, ne sladoleda.