DrogArtova kolumna: Januarska depresija ali »podecembrski« moralni maček?

Vsak dan je nova priložnost za spremembo, a je pomembno, da naši cilji niso previsoki, kar pa ne pomeni, da ne zmoremo.

Objavljeno
09. januar 2017 11.25
shutterstock zabava
Anja Mihevc
Anja Mihevc

Decembrski čas je čas praznovanj, dobrega razpoloženja, druženja, povezovanja, kjer pa se vse pogosteje poleg alkohola uporabljajo tudi druge droge (predvsem stimulantne). Človeku dajo energijo, občutek ljubezni, povezanosti, samozavesti in povečane komunikacije. Vse to so občutja, za katere porablja naše telo veliko energije in hormonov. »Kar pa gre gor, mora tudi dol,« pravijo. To se posledično kaže v slabšem fizičnem in psihičnem počutju, občutjih depresije ipd.

Človekovo telo potrebuje nekaj dni, da pride »k sebi«, da obnovi zaloge, se regenerira, vzpostavi ponovno hormonsko ravnovesje in se pripravi na ... nov val decembrske zabave. Če ta vzorec ponavljamo prepogosto, postajamo vedno bolj utrujeni in razdražljivi. Dobro je, da namenimo telesu počitek, dobro hrano, dovolj tekočine, sonce, rekreacijo.

»Depresiven« januar je velikokrat posledica že omenjene utrujenosti in pričakovanj, ki si jih ustvarimo že prej, da bo z novim letom vse bolje. Vsak dan je sicer nova priložnost za spremembo, je pa pomembno, da naši cilji niso previsoki, kar pa ne pomeni, da ne zmoremo ali da nismo dovolj dobri za dosego večjih. Z njimi morda dobimo le dodatno motivacijo. Namenimo si tudi čas za razmislek o tem, kaj si zares želimo in kaj bi med letom radi dosegli. Vzeti si čas za zabavo je tudi sestavni del življenja, dobro je le, da ni tako (pre)pogosta in »divja«, kot so običajno zabave v decembru.

Tudi v DrogArtovi svetovalnici opažamo, da se januarja vključi veliko ljudi, kar je dobro, saj se ljudje očitno odločijo za spremembo, po drugi strani pa mnogim pade motivacija, ker ne vedo, kaj bi počeli, saj mesec januar povezujejo tudi z dolgočasjem. Dolgčas je le naša percepcija časa. Je občutenje, da ne moremo doseči neke naše želje ali cilja. Mogoče se lahko pri tem vprašamo, kaj si želimo, kako lahko do tega pridemo, kaj bi nam pomagalo v tistem trenutku. Včasih lahko tudi dolgčas izkoristimo za počitek in pripravo na nekaj novega.

Pri vsaki odločitvi za spremembo se je treba na neki način pogovoriti s seboj. Tudi pri iskanju motivacije za spremembo je dobro, da si postavimo par vprašanj, kot so: koliko nas naše dosedanje stanje moti, kaj je najslabša stvar, ki se zgodi, če ohranjamo stanje takšno, kakršno je, kaj je najbolje, kar se zgodi, če naredimo spremembo, kaj so sploh razlogi zanjo, česa nas je strah, kako pomembno je za nas, da jo naredimo, kako samozavestni smo in podobno.

Pri odgovorih na ta vprašanja tudi velikokrat opazimo, kaj nas ovira in ali pri odločitvah morda potrebujemo dodatno spodbudo. Vsaka odločitev je ok, pomembno je le, da poznamo razloge zanjo.

***

Anja Mihevc je univ. dipl. socialna pedagoginja, specializantka psihoterapije transakcijske analize, več let dela na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog med mladimi (terensko delo, svetovanje, predavanja ipd.).

DrogArt center za svetovanje in psihoterapijo deluje v okviru Združenja DrogArt, ki se ukvarja z zmanjševanjem škodljivih posledic drog. Svetovanje je namenjeno vsem, ki imajo težave zaradi uporabe klubskih in novih sintetičnih drog in bi radi naredili nekaj sprememb, da bi zmanjšali uporabo. Program je anonimen. Na tedenskih svetovalnoterapevtskih obravnavah posamezniku omogočamo dodatno podporo ob vsakodnevnih aktivnostih.

V rubriki DrogArtova kolumna bi radi bolje ozaveščali posameznike uporabnike drog in jim pokazali nekoliko drugačne pristope dela z njimi.

Če imate kakršno koli vprašanje ali pa bi radi videli, da bi katero temo v rubriki obdelali podrobneje, pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.