Tiskane izdaje
Prepovedane droge so v slovenski družbi tabu. Očem so skoraj skrite ali pa si pred njim zakrivamo oči. Ravno zato so kot »strupeno jabolko«, njihova uporaba ni dovoljena, a marsikoga ravno zato spodbudijo k eksperimentiranju. Kar je prepovedano, je pač lahko tudi najslajše.
Droge imajo to »magično« moč, da nas vedno znova spodbudijo k uporabi, saj sproščajo, vplivajo na ugodje in zadovoljstvo, uporabnik se skratka potem dobro počuti. Slabe strani pa ... velikokrat kar hitro pozabi.
Zakaj je tako?
V osnovi droge delujejo na človekove možgane, natančneje na njegov nagrajevalni sistem. To je biološki mehanizem nagrajevanja vedenja, saj zadovolji osnovne telesne potrebe (vzdrževanje telesne temperature, hranjenje, spolnost) z vzbujanjem ugodja. Ugodje pa nas seveda motivira k ponavljanju določenega vedenja. Se pravi, droge motivirajo k njihovemu ponovnem zaužitju, saj delujejo na nagrajevalni sistem in tako sporočijo našim možganom, da nam je lahko tudi brez truda nepopisno lepo.
Ta mehanizem se pri uporabi drog aktivira v večji meri, kar pomeni, da je potreba po njihovi uporabi močna. Tudi ko se razvije odvisnost, ne gre več za potrebo po užitku, ampak za potrebo po lajšanju močne želje po drogi.
Danes je okoli nas veliko različnih drog, nekatere so znane, druge spet ne. Največja težava pa je, da se nikoli ne ve, kaj posamezna droga vsebuje, saj imajo veliko primesi, ki so včasih lahko še bolj škodljive: marsikdaj so dodana različna zdravila, strupi ... Uporaba teh pa je za zdravje posameznika tvegana.
Zakaj se ljudje sploh zatekajo k uporabi droge?
Razlogov je veliko, ponavadi pa se človek zanjo odloči predvsem iz želje po zabavi, hitrejšem minevanju časa in eksperimentiranju za novimi občutki in doživetji. To so razlogi tudi naših uporabnikov; seveda pa je kar nekaj takšnih, ki z uporabo »lajšajo« osebne stiske.
In na kaj jih opozorimo? Pomembno je, da se vsak odloča sam in se pri tem ustrezno informira. Hkrati naj tudi premisli, ali si tega res želi in ali meni, da mu bo uporaba prinesla dodatno zadovoljstvo. Vsak odrasel človek je odgovoren sam zase, kar pomeni, da sprejema tudi posledice svojih odločitev. Naj bodo te usmerjene v kakovostno, a manj tvegano zabavo.
***
Pa še novica iz DrogArta
Pa jo imamo! Našo skupno ozaveščevalno kampanjo, v kateri sodelujemo s številnimi didžeji in didžejkami. Poimenovali smo jo SoundArt. Z njo želimo mlade informirati o načinih za manj tvegano zabavo, hkrati pa poudariti pomen glasbe in povečati zanimanje zanjo.
Najnovejše smernice za manj tvegan party pohod smo strnili in natisnili na zloženko, ki je spravljena v CD-srajčko. Zraven smernic izveš, kdo so sodelujoči. Vse to dobiš pri DrogArtovih terencih in terenkah. Glasbene prispevke sodelujočih pa lahko poslušaš tukaj.
***
Anja Mihevc je univ. dipl. socialna pedagoginja, specializantka psihoterapije transakcijske analize, več let dela na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog med mladimi (terensko delo, svetovanje, predavanja ipd.).
DrogArt center za svetovanje in psihoterapijo deluje v okviru Združenja DrogArt, ki se ukvarja z zmanjševanjem škodljivih posledic drog. Svetovanje je namenjeno vsem, ki imajo težave zaradi uporabe klubskih in novih sintetičnih drog in bi radi naredili nekaj sprememb, da bi zmanjšali uporabo. Program je anonimen. Na tedenskih svetovalnoterapevtskih obravnavah posamezniku omogočamo dodatno podporo ob vsakodnevnih aktivnostih.
V rubriki DrogArtova kolumna bi radi bolje ozaveščali posameznike uporabnike drog in jim pokazali nekoliko drugačne pristope dela z njimi.
Če imate kakršno koli vprašanje ali pa bi radi videli, da bi katero temo v rubriki obdelali podrobneje, pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
