Tiskane izdaje
Vsak izmed nas se je že znašel v obdobju, ko je želel narediti spremembo, pa ni vedel kako, poleg tega pa tudi ni bil čisto prepričan, ali bi jo sploh naredil. Kako se torej tega lotiti?
Vsaka sprememba, najsi bo to sprememba prehranjevalnih navad ali pa to, da človek preneha z uporabo prepovedanih ali dovoljenih drog, zahteva od človeka energijo. Sprememba iz enega v drugo stanje je namreč energetsko potraten proces in zato, da bo sprememba uspešna, mora človek nabrati dovolj energije za mobilizacijo.
Pri spremembi je ključna motivacija. Da pa bo sprememba uspešna je ključno, da se motivacija za spremembo nahaja znotraj vsakega posameznika. Ljudje moramo biti notranje motivirani, da kaj spremenimo. Pri tem pa nas pogosto ovira ravno ambivalentnost, ki je praktično obvezna spremljevalka večjih sprememb.
Pri ambivalenci gre za to, da se ob razmisleku o spremembi vedno oglasita dva dela. Prvi, ki si spremembe želi, in drugi, ki si je ne. Mnogi uporabniki psihoaktivnih snovi povedo, da se jim zdi, kot da jim na eni rami sedi »angelček«, ki jih nagovarja v smeri spremembe, za katero vedo, da je dobra zanje, na drugi pa »hudiček«, ki jih nagovarja, naj vztrajajo v stanju, kjer so bili do sedaj. Da bo sprememba uspešna, je izredno pomembno, da upoštevamo in slišimo tudi »hudička«, saj bo takrat, ko se bo prenehal boriti za svoj obstoj oz. bo dobil novo vlogo, sprememba mnogo lažja.
Pri načrtovanju spremembe si je potrebno vzeti čas za razmislek. V tem razmisleku je pomembno, da človek posveti dovolj pozornosti štirim pomembnim elementom, ki lahko pripomorejo k jasnejši sliki ter morebitni povečani motivaciji za spremembo.
Prvi element je želja. Pomembno je, da se človek vpraša, kako bi si želel, da se stvari spremenijo, kaj mu pri trenutni situaciji ni všeč, kako vidi, da se lahko stvari spremenijo v enem letu in ali bo takrat slika drugačna ter na kakšen način.
Drugi element je zmožnost. Ko se nekdo že odloči, da nekaj naredi, je pomembno, da ve, kako ter kaj je lahko prvi korak k spremembi; kako samozavesten je, da to stori in ali ima kakšna od teh stvari sploh možnost izvedbe.
Ni vedno lahko, vendar se je potrebno vprašati, kaj so tisti majhni koraki, ki se jih nekdo vseeno lahko loti. Majhni uspehi namreč tlakujejo pot tistim večjim.
Tretji element so viri. Pomembno se je ponovno vprašati, zakaj si sploh želite spremembe, kaj bo dobrega v tej spremembi, zakaj ne morejo iti stvari naprej, tako kot so se odvijale do sedaj, kaj so trije najboljši razlogi, ki predstavljajo motivacijo k spremembi.
Zadnji element predstavljajo naše potrebe. Vsak lahko pri sebi razmisli, kaj je potrebno/nujno, da se spremeni ter v kolikšni meri je to zanj pomembno.
Pot do spremembe je mnogokrat malce daljša in bolj vijugasta, kot si bi želeli. Ni pa nemogoča, včasih potrebujemo malce več potrpljenja, predvsem pa je pomembno, da smo na poti nežni s sabo. Splača se vztrajati, tudi če nam kdaj spodleti. Pomembno pa je vedeti, da vam na poti doseganja sprememb lahko vedno nekdo pomaga.
***
Mina Paš, dr.med. integrativna psihoterapevtka, s petnajstletnimi izkušnjami svetovanja in terapije z uporabniki drog v Združenju DrogArt.
DrogArt center za svetovanje in psihoterapijo deluje v okviru Združenja DrogArt, ki se ukvarja z zmanjševanjem škodljivih posledic drog. Svetovanje je namenjeno vsem, ki imajo težave zaradi uporabe klubskih in novih sintetičnih drog in bi radi naredili nekaj sprememb, da bi zmanjšali uporabo. Program je anonimen. Na tedenskih svetovalnoterapevtskih obravnavah posamezniku omogočamo dodatno podporo ob vsakodnevnih aktivnostih.
V rubriki DrogArtova kolumna bi radi bolje ozaveščali posameznike uporabnike drog in jim pokazali nekoliko drugačne pristope dela z njimi.
Če imate kakršno koli vprašanje ali pa bi radi videli, da bi katero temo v rubriki obdelali podrobneje, pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
