Tiskane izdaje
V DrogArt center za svetovanje in psihoterapijo nas večkrat pokličejo ljudje, ki jih skrbi za prijatelje oziroma partnerje, saj se jim zdi, da prepogosto/škodljivo uporabljajo psihoaktivne snovi in ne vedo, kaj lahko storijo oziroma kako jim lahko pomagajo. Če gre za prijatelja, je pomembno vedeti, da je pogoj za spremembo vedenja človekova lastna motivacija.
Prijatelju lahko namignemo, da se nam zdi, da ima težave zaradi uporabe drog (ali da jih prepogosto uporablja), lahko mu predlagamo, da poišče pomoč, ali ga spodbudimo s tem, da ga mi pospremimo do te pomoči. Ključno pa je, da ničesar ne delamo namesto njega oziroma nje. Gotovo je težko opazovati situacijo, v kateri se je prijatelj znašel, vendar mu več kot podpore, žal, ne moremo ponuditi. Običajno je motivacija za spremembo največja takrat, ko se človek sam zaveda, da ima problem in da bi hotel nekaj narediti za njegovo rešitev.
Še malo bolj kompleksen pa je ta problem, če opazimo, da droge uporablja naš partner. Tako kot pri prijatelju se je pomembno vprašati, kako mi sami gledamo na uporabo drog in kaj je naš kriterij prepogoste ali škodljive uporabe. Za ljudi, ki ne odobravajo oziroma tolerirajo niti občasne uporabe drog, je nesprejemljiva vsakršna partnerjeva uporaba drog; tiste, ki so do tega bolj tolerantni, pa bo verjetno zmotila prepogosta/škodljiva uporaba, ki po njihovem mnenju škodi partnerju. V obeh primerih gre za situacijo, ki obremenjuje odnos ter postavlja na tehtnico osebnostne meje in pričakovanja v odnosu.
Pri vseh konfliktih je pomemben pogovor. Dobro si je vzeti čas in izbrati primeren trenutek (ob kakšni skupni aktivnosti, ob večerji, pijači ...) ter načeti temo previdno, denimo z »Razmišljal/-a sem«, »Opazil/-a sem«, »Ne počutim se dobro, ko« ...
Pomembno je, da situacijo pri partnerju preverimo na čim bolj sproščen in neobsojajoč način. Preverimo lahko, kaj se dogaja, pojasnimo, kaj opažamo, in poskusimo ugotoviti, kaj ima sogovornik povedati o tem. Potem sledi pogovor o tem, kaj pričakujete od partnerja, od odnosa in kaj ste tudi vi pripravljeni vložiti v to. Če se stvari kljub temu ne spremenijo, si je treba postaviti vprašanje, kaj še zmorete, kaj še sprejmete, kje so vaše meje in kako si lahko to predstavljate v prihodnje.
Tovrstne situacije vsekakor niso lahke, zahtevajo premislek in prevetritev vaših vrednot. Za vse to je potreben pogum. Pogum za to, da preverimo, kaj si zares želimo, in pogum za spremembo. Včasih pomaga že, če se s partnerjem ali prijateljem pogovorita in s tem osvetlita problem. S tem je lahko uvid večji, z njim pa tudi odločitev za spremembo. Ta ne pomeni le partnerjevega zmanjšanja ali prenehanja uporabe drog, ampak potencialno tudi spremembo naše odločitve glede prihodnosti odnosa, če težava ostane nerešena.
***
Anja Mihevc je univ. dipl. socialna pedagoginja, specializantka psihoterapije transakcijske analize, več let dela na področju zmanjševanja škodljivih posledic drog med mladimi (terensko delo, svetovanje, predavanja ipd.).
DrogArt center za svetovanje in psihoterapijo deluje v okviru Združenja DrogArt, ki se ukvarja z zmanjševanjem škodljivih posledic drog. Svetovanje je namenjeno vsem, ki imajo težave zaradi uporabe klubskih in novih sintetičnih drog in bi radi naredili nekaj sprememb, da bi zmanjšali uporabo. Program je anonimen. Na tedenskih svetovalnoterapevtskih obravnavah posamezniku omogočamo dodatno podporo ob vsakodnevnih aktivnostih.
V rubriki DrogArtova kolumna bi radi bolje ozaveščali posameznike uporabnike drog in jim pokazali nekoliko drugačne pristope dela z njimi.
Če imate kakršno koli vprašanje ali pa bi radi videli, da bi katero temo v rubriki obdelali podrobneje, pišite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
