Inventura dobrega pri cepljenju: uničenje smrtonosnih bolezni

Raznovrstnost okužb, ki so zadnjo »gripozno« sezono, od novembra naprej, nagajale zdravju slovenstva in zahtevale kar nekaj hospitalizacij in zahtevnejših zdravljenj, je bila tokrat, vsaj v primerjavi z zadnjim desetletjem ali dvema, resnično pisana, tako rekoč edinstvena. Posledice pa tudi. Kot da bi neobvladljiva plejada virusov hotela sporočiti, da je cepljenje še vedno nujen zaščitni ukrep, ki človeku lahko prihrani prenekatero tegobo.


Kot pojasnjuje prim. mag. Matjaž Turel, specialist interne medicine in pulmologije s kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije na UKC Ljubljana, so letos tudi odrasli zbolevali zaradi okužb z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki ponavadi ogroža najmlajše, okužbe so povzročali metapnevmovirusi, koronavirusi, zdravniki so imeli polne roke dela zaradi bolnikov, ki so jim počutje in zdravje slabšale še številne druge okužbe. Med neznačilnimi je bila, denimo, pljučnica, povzročena z mikoplazmo pnevmonije, prav tako oslovski kašelj, ki ni napadal le otrok, ampak tudi odrasle …

Metoda zunajtelesne membranske oksigenacije

Pogosti so bili zapleti po gripi, ki sta jo letos povzročala tako virus A kot virus B, zaradi virusa ali dodatnih zapletov so bila pri prenekaterem obolelem prizadeta pljuča, medtem ko je pri najhuje prizadetih oddelek za pljučne bolezni in alergijo intenzivno sodeloval s kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja in kliničnim oddelkom za intenzivno interno medicino, tudi pri uporabi metode zunajtelesne membranske oksigenacije.

»Včasih tem bolnikom ni bilo pomoči, danes pa lahko kri oksigeniramo zunaj telesa in tako pljuča dobijo priložnost in čas, da se pozdravijo,« prim. mag. Turel opisuje metodo, ki jo je uvedla prim. dr. Vojka Gorjup, na oddelku za intenzivno interno medicino ljubljanskega UKC pa jo pod njenim vodstvom izvaja ekipa prof. dr. Marka Noča.

Ti bolniki pogosto potrebujejo bronhoskopijo, tudi čiščenje pljuč, pri res redkih pa je ta metoda premostitev do transplantacije. »Ko sem se z zunajtelesno membransko oksigenacijo srečal prvič, sem pred tem videl sliko pljuč mlade pacientke, stare nekaj nad 20 let – na rentgenogramu so bila bele barve. Prepričan sem bil, da ni mogoče narediti ničesar, s čimer bi jih sanirali. Danes pa je ta pacientka zdrava, ni ji bilo treba presaditi pljuč in zaživela je povsem na novo,« pojasnjuje vodja transplantacijskega tima za pljuča.

Cepivo ni vedno najboljše, toda …

Po njegovem prepričanju je »cepljenje naredilo največ dobrega za človeštvo, bistveno več kot vsi zdravniki skupaj – če pomislimo, da danes ni več črnih koz, da smo obvladali steklino, da pri dekletih tako rekoč ni več rdečk, ki so, če je ženska zbolela med nosečnostjo, lahko povzročile prizadetost otroka. Tudi davice in tetanusa skoraj ni več. Včasih so na infekcijski kliniki respiratorni center imeli predvsem zaradi bolnikov s tetanusom in poliomelitisom, danes tudi teh obolenj v bistvu ni več. Vse te in še druge bolezni, ki so lahko smrtne, so pobijale tudi otroke. Danes jih ni več – ali pa tako malo, da jih je mogoče zlahka obvladati.«

Večina cepiv, ki jih uporabljamo danes, je zelo učinkovita, saj omogočajo več kot 95-odstotno zaščito. Pri nekaterih, na primer pri cepivu proti gripi, je zaščita manjša. Poleg tega se pri cepljenju proti gripi včasih vplete Murphyjev zakon – in pričakovane zaščite ni. Kako je to mogoče? Cepivo za vsako leto pripravijo že vnaprej, zato se, tako Matjaž Turel, lahko zgodi, da ne meri na prave viruse, kar potrjujejo tudi izkušnje v letošnji sezoni gripe. »Toda čeprav cepivo včasih res ni najboljše, ni prav nobenega dvoma, da je zaščita s cepljenjem boljša kot nič. Naj navedem zelo poveden primer: ko sem se kot študent medicine pripravljal na izpit, sem moral analizirati primer mlajšega odraslega bolnika z ošpicami. Kmalu po tistem o ošpicah tako rekoč ni bilo več govora, do nedavnega, kar je tudi odraz spreminjajočega se odnosa do cepljenja, ki je res naredilo bistveno več dobrega, kot pa mu danes nekatere skupine ljudi očitajo slabega. Študije, na katere se sklicujejo nasprotniki cepljenja, imajo zelo trhle temelje, saj ti denimo še vedno pogosto citirajo v celoti ovrženo študijo o domnevni povezavi med cepljenjem in avtizmom.«

Počivati ali – delati in širiti okužbo?

Včasih je veljalo, da mora človek takrat, ko zboli za gripo, ostati doma in počivati približno teden dni. Danes pa, tako Matjaž Turel, »marsikdo kljub temu, da ima gripo, kakšen dan morda še ostane doma ali pa niti to ne, najé se paracetamolov, nakar hodi naokrog, dela, kolikor more, in – nemoteno širi okužbo. Za to je kriv današnji tempo življenja.«

Zato specialist interne medicine in pulmologije opozarja, da so še posebno bolniki, običajno starejši, ki imajo več bolezni, bolj dovzetni za nastanek zapletov, zlasti ko pride do okužbe, naj bo to z virusom gripe ali katerim drugim. Zanje je cepljenje proti gripi, nemalokrat tudi proti pnevmokoknim okužbam, priporočljivo oziroma tako rekoč nujno, saj bistveno zmanjša možnost, da bodo zboleli za pljučnico. In četudi se kljub cepljenju zgodi, da zbolijo, so zapleti dokazano blažji, trajanje bolezni pa krajše.