Tiskane izdaje
Nova raziskava Inštituta za nutricionistiko iz Ljubljane je pokazala, da je na prodaj vse več nejodiranih soli, pri čemer se v nekaterih okoljih takšno sol napačno izpostavlja kot bolj zdravo izbiro. Rezultate so objavili v mednarodni spletni znanstveni reviji o prehrani Nutrients.
Raziskovalci Inštituta za nutricionistiko so raziskavo izvedli pri izvajanju javnega raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira ARRS, v programu pa sodelujejo tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), Univerzitetni klinični center (UKC) v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in Visoka šola za storitve v Ljubljani.
Čeprav je dokazano, kako pomembna za zdravje ljudi je jodirana sol, so zaradi rezultatov, ki kažejo razmere na slovenskem trgu, raziskovalci zelo zaskrbljeni. Jod je namreč ključno mikrohranilo v prehrani človeka in pomembna sestavina ščitničnih hormonov, ki imajo vlogo pri uravnavanju metabolizma in v telesnem razvoju, predvsem pri razvoju možganov. Jod mora človek dobiti s prehrano, ker pa ga živila z našega območja ne vsebujejo dovolj, že dolgo velja ukrep jodiranja jedilne soli.
Jodirana sol nujna za normalno delovanje ščitnice
Jodiranje soli je eden najuspešnejših javno-zdravstvenih ukrepov za zagotavljanje ustrezne preskrbljenosti prebivalstva z jodom, ki je potreben za normalno delovanje in velikost ščitnice. »V Sloveniji se sol jodira s 25 mg kalijevega jodida na kilogram soli, vendar je zaradi prostega pretoka blaga v EU mogoča tudi prodaja nejodirane soli. Da bi ugotovili obseg jodiranja soli, smo izvedli sistematični popis jedilne soli, ki se prodaja v Sloveniji, in ovrednotili obseg jodiranja soli,« so sporočili z Inštituta za nutricionistiko.
Njihova raziskovalka dr. Katja Žmitek je dejala, da je bilo med 71 različnimi vzorci jedilne soli več kot 40 odstotkov vzorcev nejodirane soli. Med temi so prevladovale predvsem različne kamene soli, najbolj pa himalajska sol s kar 16 vzorci.
Podatke so raziskovalci povezali z rezultati kemijskih analiz monitoringa kakovosti soli, ki ga je izvedla uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Ugotovili so, da nejodirana sol povprečno vsebuje približno sedemkrat manj joda od jodirane. Dodatno so podatke utežili s prodajnimi podatki in ugotovili, da je večina prodane soli sicer še vedno jodirane, vendar veliko vzorcev nejodirane soli nakazuje na obstoj dobro razvitega nišnega tržišča za nejodirano sol.
Zavajajoče ali napačne informacije
Vodja raziskovalne skupine Prehrana in javno zdravje na Inštitutu za nutricionistiko dr. Igor Pravst je opozoril tudi na problem zavajajoče ali napačne informacije, ki se pojavljajo v zvezi z jodiranjem soli, še posebno na spletu in med skupinami ljudi z alternativnimi načini prehranjevanja. »Ob ozaveščanju prebivalstva se prav pri jodiranju soli srečujemo z veliko neresničnimi miti in prepričanji. Eden takšnih je prepričanje, da jodiranje soli ni več potrebno, ker endemske golšavosti v Sloveniji skoraj ni več. To ni res, saj smo to bolezen pomanjkanja joda omejili prav z jodiranjem soli, ob ponovnem zmanjšanju vnosa joda bi se spet pojavila. Pojavljajo se tudi navedbe, da je himalajska sol že sama odličen vir joda, hkrati pa vir številnih drugih mineralov. Nič od tega ne drži. Analize so pokazale, da nejodirana kamena snov, četudi prihaja iz Himalaje in Tibeta, joda ne vsebuje. Tudi vsebnost drugih mineralov v takšni soli, razen seveda natrija, je z vidika prehranskih potreb človeka nepomembna.«
Nerafinirana morska sol
Kako pomembna je jodirana sol, je pojasnila tudi dr. Katja Zaletel, predstojnica klinike za nuklearno medicino na UKC Ljubljana: »Še v prvi polovici prejšnjega stoletja je bila golšavost zaradi pomanjkanja joda v Sloveniji zelo razširjena. Ključna ukrepa za obvladovanje bolezni, ki so jo ugotavljali pri kar 60 odstotkih otrok, sta bila prav uvedba obveznega jodiranja soli leta 1953 in zvišanje stopnje jodiranja leta 1999.
Po letu 1999 smo ugotavljali številne ugodne učinke ustreznega vnosa joda. Pojavnost golše se je izrazito zmanjšala, pri otrocih znaša le en odstotek, nekateri načini povečanega delovanja ščitnice pa imajo ugodnejši potek. Pojavnost najbolj nevarne oblike raka ščitnice se je zmanjšala za kar tretjino. Žal pa se v klinični praksi še vedno srečujemo tudi s hudimi zdravstvenimi zapleti pri posameznikih, ki se načrtno izogibajo vnosu jodirane soli.«
Zelo pomembno je tudi zavedanje, da nosečnice in doječe matere z uporabo jodirane soli lahko zagotovijo plodu oziroma dojenčku ustrezno preskrbo z jodom za tvorbo ščitničnih hormonov in s tem optimalni razvoj.
Partner projekta EUthyroid tudi UKC Ljubljana
Eden od partnerjev v evropskem raziskovalnem projektu EUthyroid z naslovom Za odpravo pomanjkanja joda in preprečljivih ščitničnih bolezni v Evropi je tudi UKC Ljubljana. Cilj projekta je uskladiti in trajno izboljšati vnos joda v Evropi, saj so razlike med državami na tem področju velike. Posebna pozornost raziskovalcev bo namenjena tudi nosečnicam in otrokom, napoveduje dr. Simona Gaberšček s klinike za nuklearno medicino na UKC Ljubljana.
Ob razpravi o pomembnosti jodiranja soli se po drugi strani ne moremo izogniti tudi omembi problema visokega vnosa soli oziroma natrija v Sloveniji. Visok vnos soli je povezan s povečanjem krvnega tlaka in je dokazano dejavnik tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni. Povprečni vnos soli pri odraslih prebivalcih Slovenije je več kot 12 gramov, medtem ko je priporočen vnos le pet gramov. Po podatkih NIJZ tolikšen priporočen vnos presežemo že z dodano soljo v osnovna živila, medtem ko del soli v naši prehrani izvira tudi iz naravno prisotnega natrija v živilih ter dosoljevanja.
