Tiskane izdaje
Srečanje z diagnozo
Mnogo je rakastih bolezni in naše telo napadajo na številne načine. Včasih, žal, preštevilne. Zato bolnike vedno vprašam, kako so se srečali z rakom. Odgovori mi veliko povedo o bolniku, njegovi bolezni in tudi njegovi okolici. Ti podatki so ključni za optimalno podporno terapijo in omogočajo učinkovitejše zdravljenje. Nekatere rakaste bolezni sprožajo presnovne odzive, ki najedajo telo že dolgo in potiho, daleč preden se bolezen razplamti in bolnika zdravstvene težave prisilijo, da poišče pomoč. Znanec, mlad moški, mi je ob prvem srečanju pripovedoval, kako je nerazložljivo izgubljal moč, ko je s kolesom osvajal gorske prelaze. Drugače kakor takrat, ko je bil samo utrujen zaradi kolesarjenja. Vadil je še več, a je bilo čedalje slabše. A na krvi ni bilo nič posebnega in tudi sicer se ni počutil slabo. Dokler se ni pojavila očitna krvavitev na blatu. Ko se je spominjal nazaj, se je ta znak pojavljal že nekaj časa in si je pred njim kar nekako zatiskal oči. Diagnozo napredovanega raka črevesja, z zasevki na jetrih, so mu postavili hitro. Žal je bila hitra tudi pot v globino življenja. Vse je spominjalo na padanje z visoke stolnice: ko kljub slutnji, da ni rešitve, brezupno iščeš vejo, ki se je boš oprijel. Soočenja z diagnozo so tako velikokrat nečloveško kruta in nanje nismo pripravljeni.
