Tiskane izdaje
Zaradi izkušenj iz preteklosti se bojijo epidemije. Manjšo epidemijo so imeli namreč na Hrvaškem že pred dvema letoma, ko je za to zelo nalezljivo virusno boleznijo zbolelo 60 ljudi.
Primere okužb so v tej državi zabeležili še leta 2004, ko se je virus razširil po bolnišnicah in ustanovah za dolgotrajno oskrbo bolnikov, in štiri leta pozneje, ko se je razširil med romskimi otroki iz migrirajočih družin; tedaj je zbolelo 50 ljudi.
Po pisanju Večernjega lista se je virus konec leta 2014 na Hrvaško razširil iz sosednje Bosne in Hercegovine, kjer so tistega leta zabeležili kar 3400 primerov bolezni. Za ošpicami so večinoma zbolele mlajše osebe, ki niso bile cepljene, in ljudje, katerih status cepljenja ni bil znan.
V Sloveniji letos šest bolnikov
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bilo letos prijavljenih šest oseb z ošpicami. Prvi bolnik, ki je zbolel, se je domnevno okužil v Avstriji, preostali so se okužili ob stiku z njim. To so bili odrasli bolniki, štirje od njih so bili cepljeni.
»Zaradi visoke precepljenosti prebivalcev v Sloveniji in dobrega spremljanja ter hitrega in učinkovitega ukrepanja ob zaznavi vnesenih primerov v Sloveniji k sreči nimamo domačih primerov ošpic, ki bi se širile med slovenskimi prebivalci,« so sporočili z NIJZ.
V zadnjih letih se pojavljajo predvsem primeri ošpic, ki so vneseni iz tujine. V večini primerov gre za posamezne primere ošpic, leta 2014 pa smo imeli celo manjši izbruh ošpic na eni izmed mednarodnih prireditev, ki jih je v Slovenijo prinesel eden izmed tujih udeležencev prireditve.
V Sloveniji v zadnjih letih opažamo rahlo zmanjšanje deleža cepljenih otrok proti ošpicam. V letu 2015 je delež otrok, ki so bili cepljeni proti ošpicam, v Sloveniji znašal dobrih 93 odstotkov. Najbolj problematično je stanje v ljubljanski zdravstveni regiji, kjer je precepljenost proti ošpicam padla pod 90 odstotkov. Tudi v kranjski zdravstveni regiji je precepljenost le dobrih 90 odstotkov. Vsaj 95-odstotna precepljenost je namreč potrebna za vzpostavitev kolektivne imunosti, ki preprečuje širjenje povzročitelja bolezni v populaciji. Sicer pa večina slovenskih regij za zdaj dosega dobro precepljenost.
Ogrožene določene skupine
Za zdaj zaradi relativno visoke precepljenosti proti ošpicam v Sloveniji ni večje nevarnosti za večjo epidemijo ošpic. Obstaja pa seveda tveganje za vnos ošpic iz tujine in ob tem tveganje za prenos ošpic na osebe, ki niso cepljene oziroma ošpic niso prebolele. »Tveganje za intenzivnejše širjenje ošpic je večje predvsem znotraj določenih skupin prebivalcev, kjer je precepljenost nizka (npr. Waldorfska šola),« so povedali na NIJZ.
Cepljenje proti ošpicam je v Sloveniji obvezno. Nekateri starši res zavračajo cepljenje otrok, vendar na NIJZ za zdaj iz pogovorov s pediatri ugotavljajo, da takšnih staršev, ki kategorično zavračajo cepljenje, pravzaprav ni tako zelo veliko, kot je morda videti.
»So pa nasprotniki cepljenja v zadnjem času zelo glasni, kar v javnosti verjetno ustvarja vtis, da jih je zelo veliko,« ugotavljajo na NIJZ. Opustitev cepljenja zaradi zdravstvenih razlogov je možna na podlagi odločitve komisije za cepljenje. Starši se sicer kljub drugačnemu mnenju osebnega pediatra ali komisije lahko odločijo, da svojega otroka ne bodo cepili, vendar s tem prevzemajo vso odgovornost za morebitne posledice za zdravje svojih otrok, poleg tega je za takšno samovoljno opustitev cepljenja zagrožena denarna kazen.
