Tiskane izdaje
Idealna metoda za starejše bolnike
Vstavljanje srčne aortne zaklopke prek aortne žile v dimljah (kar počnejo interventni kardiologi) je v razvitem svetu uveljavljena metoda, saj je idealna za veliko bolnikov. Predvsem za starejše od 75 let, ali za tiste s pridruženimi boleznimi, po operacijah srca, za bolnike z osteoporozo, porcelansko aorto in podobno. Za nekatere bolnike klasični kirurški poseg ni primeren zaradi oslabelosti ali drugih bolezni.
Poseg je veliko manj invaziven kot odpiranje prsnega koša in rezanje odprtega srca, pomeni precej manjši stres za organizem, krajšo hospitalizacijo ter hitrejšo rehabilitacijo.
Katetrske zamenjave aortnih zaklopk so pri nas začeli izvajati v ljubljanskem kliničnem centru z ekipo pod vodstvom dr. Matjaža Bunca, ki je do danes opravila že 392 posegov, in to s primerljivimi rezultati z najboljšimi centri v svetu. Lani so v UKC na ta način vstavili 83 zaklopk, letos jih bodo predvidoma sto. Kljub razmeroma velikemu številu se potrebe po takih operacijah vse večje in čakalne vrste daljše. Po ocenah v UKC bi morali v Sloveniji operirati po 120 bolnikov na leto. Več kot pet mesecev pa čaka na poseg okoli 30 bolnikov.
Temeljna ovira je finančna. Katetrska zamenjava aortne zaklopke je približno trikrat dražja od klasične operacije na odprtem srcu. Samo zaklopka, ki jo je mogoče s katetrom skozi žilo vstaviti v srce, stane okoli 20.000 evrov. A z večjo količino opravljenih operacij UKC dosega postopno zniževanje cen teh zaklopk.
Presežen dovoljeni program
Takšno zamenjavo aortnih zaklopk lahko opravljajo le v centrih z ustrezno izobraženo ekipo za intervencijsko kardiologijo, srčno-žilno kirurgijo, anesteziologijo, ultrazvok srca, slikanje aorte s CT-aortografijo in ekipo drugih zdravstvenih delavcev, ki lahko primerno poskrbijo za bolnika po posegu. »Glede na potrebe prebivalstva vsako leto zaprosimo za več dovoljenih posegov. Konec lanskega leta smo dobili dovoljen progam za 70 posegov, a smo ga presegli. Takšno preseganje pomeni škodo za poslovanje, vendar v korist bolnikov, saj bolnikov kljub temu ne odklanjamo,« so pojasnili iz UKC.
Taki posegi so bili do lani financirani iz bolnišničnih akutnih dejavnosti posameznih izvajalcev, so nam pojasnili na ministrstvu za zdravje. UKC Ljubljana je lani pridobil dodatno financiranje za 70 takih bolnikov. »UKC Ljubljana je v osmih mesecih leta 2016 opravil 31 posegov na bolnikih in predlagal zvišanje cene, na pogajanjih pa njihov predlog ni bil sprejet,« so nam odgovorili z ministrstva.
Medicorju pomagajo donatorji in sponzorji
Zaradi zahtev in vse daljše liste čakajočih pacientov so se za take zamenjave aortnih zaklopk letos odločili tudi v zasebnem srčnem centru Medicor, čeprav jim storitve ne priznajo in plačajo iz državne zdravstvene blagajne. »Medicor je omenjene posege financiral iz donacij in sponzorjev. Povezal se je s Favaloro institution iz Buenos Airesa, tako da sta argentinski profesor Oscar Mendiz in ljubljanski interventni kardiolog Marko Noč v preteklih mesecih opravila prvih pet tovrstnih posegov,« je pojasnila vodja Medicorja dr. Metka Zorc. »Ker smo jih uspešno opravili, smo dokazali, da jih poleg UKC lahko opravljamo tudi mi. In ker je čakajočih še veliko, pričakujem, da nam bo ministrstvo za zdravje odobrilo program na podoben način kot UKC. Pri tem ne bi smeli biti diskriminirani,« je še dejala. Dodala je, da bi letos radi opravili še vsaj pet podobnih posegov in da bi jih na leto lahko naredili 25, s tem pa odpravili čakalno listo, ki jo imajo tudi oni.
Toda na ministrstvu pojasnjujejo, da omenjeni poseg lahko izvaja kardiovaskularni center, ki ima usposobljene strokovnjake in potrebno opremo, zato ga je zdravstveni svet dodelil le terciarnim ustanovam (klinikam).
