Tiskane izdaje
Pismo bralke: Pri dobrih šestdesetih letih sem nenadoma ostala sama. Po kratkotrajni, a zelo hudi bolezni sem izgubila moža, kar me je spravilo na kolena, a ne toliko kot sinova odločitev, da se z dekletom preselita v tujino. Verjemite, nisem kakšna zoprna mama, ki bi otroke priklepala nase, kljub temu pa mi je spodneslo tla pod nogami. Še sreča, da me hčerka pogosto obiskuje, vnuki, ki so že šolarji, prav tako. Nisem osamljena, samota mi celo dobro dene. Odkar sem sama, nenehno kdo trka na vrata z željo, naj sprejmem na stanovanje nečaka, prijateljičino hčerko, češ da ti ne bo dolgčas. Živim v Ljubljani, stanovanje je zame res preveliko, a ga nameravam še letos prodati in zamenjati za manjše. Zadnjič sem na plesu spoznala prijetnega moškega. Upala sem, da bova šla še kdaj skupaj na kavo, a me je vse minilo, ko je začel na glas razmišljati, kako bi tržil mojo nepremičnino in dobro zaslužil. Spet drug, popoln neznanec, je vprašal, ali mu lahko prodam vhodna vrata. Res je, da so že precej stara in ročno izdelana, a bolj me je razjezilo, kako si sploh upa kaj takšnega predlagati! Kmalu po moževi smrti me je povabila na obisk sestrična, ki živi v Avstraliji. Seveda sem se odločila, da jo obiščem. Žal pa mi prijateljice na vso moč branijo. Pravijo, da tam ni več varno, da je bolje, če ostanem doma. V moje odločitve se vtikajo tudi tisti, ki jih prav nič ne brigajo.
Milena svetuje: Vaše pismo je eno tistih, ko pri najboljši volji ne vem, kaj naj storim z njimi! Kar nekaj strani ste popisali, da ste nanizali cel kup »težav«, ki to niso. Kaj je kdo rekel včeraj, pred desetimi leti ali ta trenutek, sploh ni pomembno, se vam ne zdi? Dovolj ste že stari in razsodni, da lahko počnete, kar vas je volja. Pač … ljudje govorijo vse sorte, in če bi se spotikali ob vsako traparijo, ki jo kdo izusti, bi nenehno hodili naokoli z razbitim nosom. Opravljivcem in tistim, ki se hranijo z raznašanjem čvek, žal, ust ne moremo zapreti. S tem, da obstajajo, se moramo sprijazniti in narediti vse, da jim ne pridemo v zobe. Najbolje je, da se jim na daleč izogibamo. Nekako sem si predstavljala, da opravljanje raste in se bohoti samo v manjših krajih, kjer se ljudje dobro poznamo. Očitno tudi Ljubljana ni cepljena proti tej bolezni. Mnogi, ki poznajo vas, še pomnijo tudi vaše starše. Nekaterim so bili všeč, drugim – zaradi političnega prepričanja – ne. Pogosto ste tarča različnih, zelo dolgoveznih komentarjev tudi na račun pokojnega očeta. Ne veste, kaj storiti, saj so tisti, ki vam delajo pridige, po svoje pomembni, pred njimi še zmeraj čutite nekakšno strahospoštovanje.
Če me hočete poslušati, vam z veseljem povem, da – spoštovanje gor ali dol – ni vaša dolžnost, da prenašate njihove mantre. Tudi sicer se pogosto sprašujem, od kod, za vraga, nekaterim ljudem takšen rešpekt do posameznikov, ki se imajo za malo več? Vsi smo krvavi pod kožo, spoštljivi moramo biti do vsakega, a to še ne pomeni, da nekomu dovolimo, da se tako ali drugače zviška, naduto in oholo znaša nad nami.
Pa pustiva te, povsem nepomembne stvari ob strani in se prepustiva tistemu, kar je za spoznanje bolj usodno za vaš vsakdan. Smrt partnerja vam je, kot pravite, prinesla tudi mičkeno olajšanja, saj so bili meseci, ko ste ga negovali, ubijajoči. Morda vam je tudi zato samota še toliko bolj zdravilna in dragocena? V dolgih urah, ko ste bedeli ob možu, ste sami pri sebi slikali prihodnost, v kateri bo imel tudi sin družino, vi boste pazili na vnuke in jih razvajali. A vas je postavil na realna tla z besedami, da mu je za poroko toliko kot za lanski sneg, da je zanjo še čas, da si ta trenutek želi predvsem živeti in uživati. Draga Irma, njegovo željo morate razumeti in spoštovati, tudi zanj je bilo stresno, saj je bil ob očetovi bolezni ves čas nekje v bližini. Ni mu bilo lahko. Tudi sicer si morajo otroci prihodnost ustvarjati sami. Naša naloga je le, da jih na ta korak dobro pripravimo. Če mu ne boste težili, mi lahko verjamete, da se bo domov zmeraj rad vračal. Prej ali slej si bo ustvaril tudi družino. Četudi se bo za ta korak odločil v tujini, mu ne smete zameriti. Kakor si bo postlal, tako bo spal! Ljubite ga, po drugi strani pa pazite, da ga s svojo ljubeznijo ne boste dušili.
Kar se pa stanovanja tiče, je res, da vam je 300 kvadratnih metrov bolj v breme kot korist. Če bi bila na vašem mestu, bi ga prodala, a bi bila pravična: obema otrokoma bi podarila enak del izkupička! Ne smete delati razlik med njima! V tretjem življenjskem obdobju, zlasti če smo sami, je dvosobno stanovanje zadosti veliko za naše potrebe, in to vrh glave!
Že včeraj, ne šele jutri, bi vzela pot pod noge in obiskala sestrično. Če si bosta všeč, se utegne zgoditi, da boste počitnice podaljšali do dne, ko se vam izteče morebitni vizum. Kar se pa varnosti tiče, je tako: imam znanca, alpinista, ki je preplezal vse mogoče gore tega sveta. Potem pa je doma, v kuhinji, menjal žarnico, padel s stola in si zlomil kolk. Hočem reči, da nihče med nami ne ve, kje in kdaj nas bo pobožala usoda!
Dokler se ne odpravite drugi konec sveta, uživajte življenje tukaj, kjer ste. Vsak trenutek dneva naj vam bo pomemben, in če se do zdaj niste znali veseliti ob drobnih radostih, je skrajni čas, da usvojite prvo lekcijo. Pomlad je, narava kliče in iz lastnih izkušenj vam povem, da ni lepšega kot hoja po gozdu, ob reki ter poslušati naravo, ki se prebuja. Če vam bo delal družbo moški, tudi prav. Niso vsi nadležni, sem in tja se najde kakšen, ki je prava mana izpod neba. Zelo od srca vam želim, da se zaradi vseh povsem nepotrebnih negativnih misli, ki se vam motajo po glavi, ne bi zasedeli pred televizijo in različnimi gorskimi zdravniki! Ukradli bi vam občutek za realno življenje in vas napolnili z iluzijami, ki se – smrtnikom, kakršni smo – zlepa ne udejanjijo.
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
