Odnosi: Kdo se upa upreti avtoritativnemu tastu?

Objavljamo pismo bralke, ki ji življenje greni tast s svojim nemogočim značajem.

Objavljeno
08. januar 2018 16.49
Milena Miklavčič
Milena Miklavčič

Pismo bralke: Izhajam iz precej premožne družine, in če me vprašate, česa se iz mladosti najbolj spomnim, vam bom takoj odgovorila, da sedenja v avtomobilu, ko smo se vozili z ene prireditve na drugo. Potem sem se staršem trikrat izneverila. Prvič, ko sem zanosila in kljub pritiskom tudi rodila (nezakonska hčerka, moj ponos, je bila letos med najboljšimi na maturi), in drugič, ko sem pri izbiri študija sledila svojim sanjam in ne sanjam staršev. Tretjič, ko sem spoznala zdajšnjega partnerja, ki ne pripada »pravim krogom«, ampak je povezan z raziskovalno dejavnostjo kot jaz. Če je imela pri nas glavno besedo mama, je pri njem ravno nasprotno. Starši izhajajo iz zelo preprostega okolja, mama je dobra duša, oče pa nadutež, ki mu ni para. Ker je partner edinec, sem privolila, da si urediva gnezdece kar pri njem doma. Do lani mi nikoli ni bilo žal, saj je zlata tašča obilo razdajala svojo ljubezen (in jo še), varovala sina in kuhala tudi za naju. Domov, žal, prihajava ob nemogočih urah. Nakar se je upokojil tast in nas že s prvim dnem začel še bolj maltretirati. Njegov nemogoči značaj je planil na površje, ko sva se s partnerjem odločila, da bova kamnite stopnice oblekla v les. Tast tega ne dovoli, ker trdi, da če so bile kamnite 40 let dobre, bodo še naprej. Zelo se mi smili tašča, saj jo od jutra do večera komandira, zmerja in ponižuje. Umikamo se mu s poti, a v nedogled ne bo šlo. Naj gremo na svoje? Mirjana

Milena svetuje: Vaša zgodba me močno spominja na pravljico o srajci srečnega človeka. Podanikom so povedali, da bo kralj ozdravel le, če mu prinesejo srajco nekoga, ki je srečen. Ko so takšnega slednjič našli, pa, žal, ni imel srajce. Na to pravljico se večkrat spomnim tudi zato, ker mi govori globoko resnico, da nič na tem svetu ni popolno. Prej ko se s tem sprijaznimo, lažje živimo. Ker če se ne sprijaznimo, smo vse življenje primorani, da iščemo oziroma bežimo. A včasih nas situacija prisili prav v to zadnje, mar ne?

Beg iz primarne družine se vam je, na srečo, posrečil. Kot pravite, so si, ko ste odšli, oddahnili tudi starši. Tako kot vi niste razumeli njih, oni niso razumeli vas. Zdi se vam, kot bi bili kukavičje jajce. Več let niste imeli stikov. Delno vas je zbližal bratov samomor. Starši so še zmeraj zelo sovražno nastrojeni do vaše hčerke. Prepričani so, da je ona kriva, da ste se izognili »lepo postlani postelji«, ki so jo imeli pripravljeno za vas. Vsakič, ko jih obiščete in vam kažejo časopisne izrezke, ki pričajo o tem, kako uspešni, cenjeni in znani bi lahko bili tudi vi, če bi jih ubogali, vas boli srce zaradi prepada, ki zija med vami. Vračate se k partnerju, ki vam pomeni vse na svetu. Res se ne bo nikoli znašel na naslovnicah, je pa zlat človek, ki vas ima rad in ljubezen tudi pokaže. Na srečo se je vrgel po mami in ne po očetu.

Dokler je bil tast še v službi, ste v tistih redkih trenutkih, ko ste trčili vanj, stisnili zobe, prešteli do deset in se umaknili na varno. Že takrat je znal, če je imel ravno dan, v nekaj minutah zatreti človeka. Odkar je upokojen, se dopoldne zadržuje v družbi kolegov, kjer kartajo, rešujejo svet, politizirajo. Vsaksebi sta si tudi politično, kar je še dodatna ovira, da bi vas vsaj malo spoštoval. Tako vam gre na živce, da bi ga, če bi le lahko, utopili v žlici vode.

Kadar vas spravi iz tira, potrebujete nekaj časa, da se umirite. Nočete, da bi hčerka in sin občutila vašo napetost in živčnost. To ni tako preprosto, saj vam tudi v službi ni postlano z rožicami. O vaši trditvi, da na višji intelektualni ravni ko je neki kolektiv, več je v njem pritlehnosti in zlobe, ne bom polemizirala.

Potem pa so se zgodile te preklete stopnice in kaplja je zdrsnila čez rob!

Kaj storiti, je vprašanje, na katero ni lahkih odgovorov. Na voljo imate kar nekaj možnosti, a nobena ni takšna, da bi zanjo dala roko v ogenj.

Bi bilo kaj bolje, če bi se s tem gospodom usedli za mizo in se pogovorili? Mu, morda, zagrozili, da gresta s partnerjem na svoje, če se ne bo začel lepše, bolj odraslo obnašati? Bi vam sploh prisluhnil ali pa bi predlog izzval še bolj prostaško obnašanje? Ali pa bi se, hipotetično, ustrašil grožnje, da bo ostal sam? Morda bi poklicali na pomoč media­torja, nekoga, ki mu tast zaupa in ga tudi spoštuje? Pogosto se namreč zgodi, da je beseda nekoga zunaj družine več vredna in bolj učinkovita. Teoretično bi se lahko lotili stopnic v času njegove odsotnosti. A vam tega ne priporočam. Takšni ljudje, kot je tast, so, ko ugotovijo, da se jim je okolje uprlo, sposobni marsičesa.

Zame osebno bi bilo še najbolj sprejemljivo, da greste – kljub vsemu – na svoje. Če bo hotela oditi z vami tudi tašča, jo lahko vzamete s seboj, zakaj pa ne! Sploh ker pravite, da vam denarja ne manjka.

A tudi ta zadnji izhod ima drobceno napako: tašča bo verjetno želela ostati doma in potem vas bo ves čas skrbelo zanjo. S psihičnim nasiljem ji tast ne bo prizanašal, lahko se bo celo zgodilo, da bo pokasirala še tisto, ki bi bilo sicer namenjeno vam.

Ne morem si kaj, da ne bi ob vaši brezizhodni situaciji dodala: takšni, kot je vaš tast, mi res niso všeč! Dan za dnem se pogovarjam s starejšimi, ki bi bili presrečni, če bi mladi ostali doma in jim na stara leta delali družbo. Premnogim se želja ne uresniči. A tam, kjer se to vendarle zgodi, starejši z nepremišljenostjo in grobim obnašanjem naredijo vse, da mlade brcnejo na cesto. Srce me boli, ko potujem po Sloveniji in videvam na stotine zapuščenih hiš, zgrajenih pred 30 ali več leti. Pa bi bile lahko polne življenja, če bi imeli tisti, ki v njih živijo, malo več pameti. Srečno, draga Mirjana!

***

V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.

Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)