Tiskane izdaje
Pismo bralke:
Pred dobrim letom sem pri 55 letih postala vdova. Bilo je zelo težko, saj je bil pokojni mož kar precej časa bolan, z obema otrokoma smo mu stregli noč in dan. Zadnje mesece sem samo čakala odrešitve, tako hudo je bilo. A mož se ni niti še dobro ohladil, že sem začela dobivati različne namige moških. Nekateri mi ponujajo zabavo, drugi tolažbo, tretji bi me vzeli k sebi in me imeli, vsaj tako sem razbrala, kar za služkinjo. Med ponudniki so moški vseh starosti, tudi poročeni, žal. Po pravici vam povem, da se mi ni niti sanjalo, da jih je toliko, ki iščejo žensko bližino. Vsakemu zelo prijazno in vljudno povem, da želim biti še nekaj časa sama. Kar je res! Preveč hudega sem in smo doživeli, da bi lahko čez noč pozabila in kar na slepo skočila v naročje prvega, ki bi v zavetju noči potrkal na okno. Ko bom nehala žalovati, bi rada kam šla, kaj lepega videla, doživela, se nadihala svobode, ne nazadnje pa bi rada otrokoma omogočila, da nadomestita, kar sta zamudila v letih, ko sta pomagala pri negi očeta. Sprašujem vas, kako naj se obnašam, da ne bo vsak, ki je na preži, mislil, da se mu ponujam oziroma da »iščem«.
Mihaela
Milena svetuje:
Vaše pismo je zelo podobno tistemu, ki ga je napisala Klavdija iz Logatca, le da je ona ločenka, vi pa vdova. Obe sta kljub težki preizkušnji v na videz dokaj dobri kondiciji, ne manjka vama energije in volje do življenja. Žal pa tisti, ki vaju srečujejo v družbi, ne vedo, kaj se z vama dogaja doma, ko za seboj zakleneta vrata. Klavdija celi rane, ki ji jih je zadal nasilni partner, vi pa za pokojnim možem še zmeraj žalujete, včasih se tudi razjočete, ker ga pogrešate. Kot razumem, je bil vaš zakon dober, trden, temeljil je na medsebojnem spoštovanju in ljubezni. Kar bi bilo manj, kot ste nekoč imeli, bi vas kvečjemu žalostilo in razočaralo.
O moških imate za zdaj samo »grda« mnenja. Saj ne, da bi se z vsem, kar ste napisali, strinjala, vendar - moški so morda res tudi takšni, kot jih opisujete. Logika nekaterih pač deluje zelo preprosto: v vas vidijo žensko, ki komaj čaka, da si nakoplje na glavo novega v želji po točno določeni tolažbi. Ljudski glas ima za takšne gospode, ki razmišljajo podobno enostransko, zanimivo ime, a ga, žal, na tem mestu skorajda ne morem zapisati. Razumem vas, da ste prizadeti, saj se zavedate, da se lahko za ponudbami skriva marsikaj, na kar še niste pripravljeni. V zavetju noči pa sploh! Intimni svet moškega in ženske je poln skrivnostnosti, ki jih včasih težko doumemo. Že vrsto let od daleč opazujem, kako si nekateri, tudi zelo urejeni, prijetnega videza, in če sodim po znamki avtomobila, jim nič ne manjka, podajajo kljuko s točno določenim namenom in potrebo pri mlajši ženski. Tudi razsodnost tistih, ki vam pošiljajo nenavadna sporočila, se je verjetno iz udobnega zavetja sivih možganskih vijug preselila kam drugam. Vseeno pa sem prepričana, da ne bi imeli nič proti, če bi se vam približali odprto, iz oči v oči, mar ne?
Med vrsticami sem razbrala, da mislite, da sem, ko se nekdo znajde v podobni življenjski situaciji, kot je vaša, naklonjena dosmrtnemu celibatu. Precej ste zmotili. Odločiti se zanj na silo nima nobenega smisla! Zelo rada imam vesele, radožive ljudi, ki znajo živeti v vseh pomenih besede! Sploh pa, da se znajo, ko pride čas, na primeren način posloviti od preteklosti. Zato tudi vam polagam na srce: počnite tisto, kar ste si zamislili, a tudi vrat pred priložnostmi nikoli povsem ne zaprite! Res ste v zadnjih letih skupaj z otrokoma veliko pretrpeli, a teh spominov ne morete in ne smete v nedogled pogrevati. Kar je bilo, je bilo - danes je nov dan. Kadar sta doma tudi otroka, naredite vse, da se boste imeli lepo, ne »silite« ju v žalovanje brez konca in kraja. Dajte jima svobodo, da dokončata študij, gresta morda po svetu, se poročita, imata otroke ... skratka, da živita in da po svoje čim prej nadoknadita, kar sta časovno »izgubila« med očetovo boleznijo. Tople, prisrčne in trdne vezi - brez nepotrebnih okovov, ki jih boste še naprej pletli z njima, vas bodo vse skupaj tudi v prihodnje razveseljevale. Imeti topel dom, kjer smo dobrodošli, kjer vlada sproščeno, neprisiljeno ozračje, dobra volja, vsakemu človeku ogromno pomeni!
Ko boste začeli bolj iskati družbo, se izogibajte takšni, v kateri so same ženske. To bi pomenilo, da greste z dežja pod kap, podobno, kot če bi se zaprli med štiri stene bližnjega samostana. Omislite si, če ne drugega, nekaj vrta ali kaj podobnega, da boste veliko na zraku in da se boste tudi fizično utrudili. Naj vam ne bo odveč, da se zapeljete na kakšno prireditev v drugem kraju. Da se pridružite planincem, na primer. Kot vem, so tisti v vašem kraju zelo aktivni. Nič naj vam ne bo nerodno, če greste kam tudi sami. Jesensko kolesarjenje ob Blatnem jezeru je prav tako krasna izbira. Če ponoči še zmeraj ne morete spati, berite knjige ali pa se pridružite tistim na medmrežju, ki imajo enake težave. Idej za preganjanje osamljenosti, dolgčasa in težkih spominov je nič koliko.
Nečesa zelo pomembnega prav tako ne smete pozabiti, ne vi ne gospa Klavdija: vaše življenje je zgolj in samo v vaših rokah. Od vas je odvisno, kaj boste iz njega naredili. Nihče drug, ne jaz, ne žlahta, ne sodelavci, ne dobronamerni posamezniki - nihče nima čarovniške moči, da bi namesto vas premikal gore. Pošiljam vam polno naročje dobrih misli v želji, da vam pomagajo pri odločitvah.
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
