Odnosi: Nobena od ljubic ni kos bivši ženi

Objavljamo pismo bralca, ki si po ločitvi ne uspe ponovno sestaviti svojega življenja.

Objavljeno
18. julij 2016 16.34
shutt-depresija
Milena Miklavčič
Milena Miklavčič

Pismo bralca: Moje življenje je bilo uničeno v trenutku, ko je žena izvedela, da jo varam. Žensko, s katero sem bil v malo daljši postranski zvezi, je poiskala na njenem domu in jo grobo zlasala. Šele po več mesecih moledovanja sem se lahko začel sestajati z otrokoma. Postal sem izobčenec tudi pri starših, njenih in svojih. Sem in tja sem se s kakšno dobival za neobvezujoč seks, a sem kmalu ugotovil, da pretiranega zadovoljstva nisem občutil. Nekaj časa sem živel v celibatu, ker sem se nadejal, da najdem žensko, ki me bo kljub kočljivi preteklosti imela rada in me spoštovala. Potem se je zgodilo, da sem na smučanju spoznal eno, ki je bila zelo zanimiva v vseh pomenih besede. Hitro sva se zbližala, zato sem upal, da se bo med nama razvilo še kaj več. Vse me je minilo, ko me je v najbolj intimnem trenutku prosila, ali ji lahko posodim kar precej denarja. Spet je minilo nekaj mesecev, vmes se je zgodila tudi uradna ločitev. Z naslednjo sem se zbližal, čeprav je kadila in uporabljala pri komunikaciji ogromno vulgarizmov. Preselila se je k meni, a sva sčasoma ugotovila, da nisva za skupaj. Žensk, s katerimi sem se še srečeval, je bilo veliko, žal pa se mi vedno bolj pogosto dogaja, da na njih vidim le napake. Postajam zagrenjen in razočaran, vedno pogosteje mislim na bivšo. Tonči

Milena svetuje: Dragi Tonči, vaše pismo ni bilo le zanimivo, bilo je tudi precej poučno. Ko se moški odloči, da stopi po pomoč, je običajno precej neroden in redkobeseden, vi pa ste napisali celo študijo o medsebojnih odnosih in tudi o ženskah ter o načinih, kako moškega naredijo za svojo žrtev. Vaše pisanje mi bo zato v drag spomin in mislim, da ga bom še kdaj prebrala.

Če dovolite, bi si, preden nadaljujem, privoščila le manjši popravek v vašem pisanju. Namreč: težave se niso začele takrat, ko je bivša žena zlasala vašo ljubico, temveč takrat, ko ste prvič pomislili, da bi si lahko privoščili skok čez plot. Se v izgovoru za varanje skriva žena, luna ali politično stanje v Evropi, niti ni tako pomembno. Odločilni korak ste naredili vi sami in mislim, da vas ni nihče prisilil. Tako kot vsak drug na vašem mestu ste imeli mož­nost, da bi se z ženo pogovorili. Ne nazadnje ste jo še ne tako dolgo tega ljubili, cenili in spoštovali, ker drugače se verjetno ne bi poročili z njo?

Pa si tudi na splošno nalijva čistega vina: mislim, da so redki zakonci, ki ne bi v času skupnega življenja vsaj enkrat pomislili na ločitev. Pridejo trenutki, ko smo do vrh glave siti smrčanja, prevelikega kupa nezlikanega perila, sitnarjenja, kilogramov, ki se nabirajo tam, kjer ni treba, pretiranega zapravljanja skupnega denarja, drobnjakarstva, nereda, jezikanja, vrtanja po nosu, buljenja v televizijski ekran, ko bi se bilo treba crkljati … Razlogov, ki dvigujejo krvni tlak v domala vsakem običajnem zakonu, je vsak dan – od jutra do večera – na eni in drugi strani na milijone. Na srečo večina prešteje do deset, ko postane zoprno, in si reče, jutri bo nov dan – in je res! Zamere so pozabljene, sonce se spet prikaže na nebu, in ko se nam zbistri glava, celo ugotovimo, da je trava na domačem vrtu morda še bolj zelena kot pri sosedih.

Vam se je, žal, zgodilo nekaj drugega. Zaradi sina, ki je imel v šoli vrsto učnih težav, se vam je zdelo, da se z ženo vedno bolj odtujujeta. Namesto da bi se pri fantu izmenjevala pri domačih nalogah, se vam je povesil nos, razveselili ste se »krivice«, ki se vam je godila, saj ste imeli v rokah – vsaj tako ste mislili – jasen razlog, da poiščete drugo, ki vas bo znala potolažiti, pobožati in razumeti vaše ranjeno in osamljeno srce. Kar nekaj časa ste udobno sedeli na dveh stolih, presrečni zaradi nebes, ki so vam padla v naročje. Potem so vaju zasačile prijateljice prijateljic, ki so bile prijateljice vaše žene, in kaj je bilo lepšega, kot odnesti vročo žemljico na njen naslov! Žena, ki ni tiste sorte, da bi, če se ji življenje postavi na glavo, iskala pomoč pri psihoterapevtih ali še kje drugje, je zavihala rokave in zadevo uredila po svoje, kar ji, ne nazadnje, ne gre zameriti. Ostali ste brez ljubice, otrok, žene in širše družine. Teoretično in praktično ste pristali na suhem. Presenečeni, osupli, prizadeti, ker se vam ni niti sanjalo, da bi se stvari lahko razpletle za vas tako neugodno.

Imam občutek, da ste ženo zaradi njenega zanimivega in takojšnjega ukrepanja začeli, sicer malo pozno, a bolje kot nikoli, spoštovati, če že ne občudovati. Zakaj sklepam, da je za vas vedno bolj idealna? Zato, ker z nobeno, ki jo je nasledila, niste bili zadovoljni. Pri vsaki sta našli kup napak, celo spolne potrebe ste začeli zanemarjati, ker se vam zdi škoda lastne energije, da bi jo zaprav­ljali s podpovprečnimi ženskami. Pri dobrih štiridesetih, ko bi morali biti na vrhuncu življenja in tudi posteljnih radosti, postajate puščavnik! To pa res ne gre!

Če bi bila na vašem mestu, bi že včeraj, ne šele danes, naredila temeljit obračun z vsemi napakami, ki ste jih v življenju storili. Priznajte si, dragi Tonči, da tudi vi nosite svoj del krivde za to, da se smilite sami sebi! Če bi bili pametni, bi z bivšo poskušali navezati vsaj prijateljske stike. Snovi za srečanja in pogovore ob kavi in sladoledu imate nič koliko! Ne nazadnje imata dva otroka, enakovredno morata skrbeti zanju! V prijateljskih srečanjih se izogibajte očitkom, pogrevanju preteklosti in podobnim neumnostim.

Kar pa zadeva ženske, je tako: za telovadbo jih je verjetno zmeraj dovolj, da ravno lačni ne bi bili nikoli. Če pa hrepenite po idealni ženski, ki vas bo znala osrečiti še kako drugače, bo malo težje. Vzeti se bo treba v roke, da vam ne bo na obrazu pisalo, da ste nepotešeni, nesrečni in da »iščete«. Veste, ni lepšega kot srečati moškega, ki se zna od srca smejati in oddajati pozitivno energijo! Ki se rad tudi malo pošali! Ni vrag, da kakšni od tistih, za katere moški pravijo, da so zadetek na loteriji, ne bi postali všeč! Ko bo upočasnila korak, se radovedno ozrla čez ramo ter se vam vabeče nasmehnila – ne odlašajte! Pa srečno.

***

V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.

Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)