Tiskane izdaje
Pismo bralke: Sem edinka, stara 26 let. Starši so se pred petnajstimi leti ločili, kriva je bila mama, saj si je našla precej mlajšega ljubimca, s katerim se je sicer kmalu razšla, a je hitro dobila novega, še mlajšega. Z očetom sta si me podajala iz rok v roke. Še dobro, da sem v srednji šoli pristala v internetu, kjer sem spoznala zelo dobre prijateljice. Lani je oče srečal žensko, ki se trudi, da bi bila povezovalna. Z mamo in njenim partnerjem nas vabi na skupna kosila, smučanje in podobno. Oče se ob njenem trudu zabava, meni pa gre na bruhanje. Vtika se tudi v moje oblačenje, ni ji všeč moja frizura. Še huje: zame celo išče ustreznega fanta! Ne sliši me, ko ji dopovedujem, da sem s tem, ki ga imam že skoraj šest let, čisto zadovoljna. Pred rojstnimi dnevi in prazniki nas mori z vprašanji, kaj si želimo za darilo. Rada slikam na steklo in za vsakogar naredim kakšno malenkost, za kupljena darila, sploh pa v njenem slogu, nimam nobenega smisla. Res ne vem, kaj naj naredim s to avšo, ki vtika nos v vse! S fantom se nameravava poročiti in groza me je, da bo vzela vajeti v roke, če ji skrivnost pride na ušesa. Kljub vsemu imam očeta in mamo rada, a zelo pogrešam mir, mir, mir!
Milena svetuje: Najino pomenkovanje bom začela s predlogom: ne bi bilo napak, če bi takšni, kot ste vi, ustanovili društvo otrok (ali le FB-skupino), ki so jim starši zafrknili odraščanje. Veliko si bi lahko pomagali! Nič kaj prijetno se niso brali vaši spomini na mladost. Morda bi svojo zgodbo ubesedili še kje drugje, da bi odrasli videli, koliko bolečine (ne)hote povzročijo pri otrocih s svojimi egoističnimi igricami?
Tudi vi ste morali – tako kot mnogi drugi, ki so se znašli v podobni situaciji – prezgodaj odrasti. Ponoči, ko so se starši glasno prepirali, ste si tiščali blazino na ušesa, a so tanke stene, žal, prepuščale ne le visoke tone, tudi grde kletvice. Mama se je naveličala rahlo ostarelega moža, našla si je drugega, ki pa ji ni mogel dati ugodja, ki ga je bila vajena. Toliko časa je sedela na dveh stolih, dokler je ni oče fizično postavil pred vrata. Žal je to storil, ko ste bili zraven in ste vse videli. Mama vam je na smrt zamerila, ker ste ji obrnili hrbet. Več let se z vami ni želela pogovarjati, kaj šele, da bi vam bila v času različnih mladostnih težav v oporo. Oče je bil preveč zagrenjen in prizadet, da bi bil lahko koristen.
A ste zmogli! Bili ste močni, pogumni in odločni. Imeli ste prijateljice, ki so vam stale ob strani, našli ste si tudi fanta, za katerega pravite, da je pravi biser. Starše ste videvali zelo poredko. Potem pa se je zgodil čudež. Očetu je prečkala pot ženska, ki ima iskreno željo »spremeniti svet in ljudi« in jih prepričati, da je »ljubezen velika vrednota, ki jo je treba deliti«. Teh besed ne nosi le na jeziku, kot je običajno, ampak jih izvaja v praksi. Nedelje so se po njeni zaslugi spremenile v družinska družabna srečanja. Na vaše veliko presenečenje se je že na prvo vabilo odzvala tudi mama.
Med ljudmi, ki bi vam morali biti najbližji, se kljub temu počutite kot tujka. Z njimi nimate nič skupnega, ne čustev, ne zgodovine, ne pogledov na svet. Prihajate zaradi očeta, ki je zmeraj, ko ste vsi na kupu, tako srečen. Njegova partnerica, vaša mačeha (kako smešna beseda!), poskuša vse napolniti s pozitivno energijo, na vso moč se trudi tudi pri vas, čeprav to odklanjate. Po navadi sedite med njimi kot kup nesreče, ne morete se sprostiti, ker imate občutek, da ste padli v farso laži in sprenevedanja. Tiho čakate, da bi oče ali mama našla čas, da bi šli na kavo, kjer bi se pogovarjali o tem in onem. Pa se to še nikoli ni zgodilo. Se soočenja na štiri oči bojita? Zdi se vam, sta oba pozabila, kako je bilo, ko sta se prepirala in razhajala. Pogosto pomislite, da bi z »veselo« družino prekinili vse stike, a tega ne storite. Bojite se, da bi bili potem res povsem brez korenin, če bi to storili. Ker pa se vam vedno bolj zdi, da bi vseeno morali nekaj storiti, ste se obrnili name.
Veliko sem razmišljala, kaj naj vam odgovorim. Da bi vam pomagala spreobrniti neodgovorne starše, bi bila misija nemogoče, to tako in tako sami veste. Takšna, precej lahkomiselna in tudi egoistična, bosta ostala do konca življenja. Verjetno sta sama pri sebi prepričana, da se v preteklosti sploh ni nič takšnega dogajalo. Da bi bili vi lahko prizadeti, jima ne pride na misel. Nikoli ju ni brigalo, kaj čutite in verjemite – in nikoli ju ne bo.
Ko si bosta s fantom, ki ga imate radi, ustvarila družino, ko bodo prišli otroci, bodo vaši neodgovorni starši postali nepomembni s svojim otročjim obnašanjem. Držim pesti, da ne boste nikoli takšni, kot sta onadva!
Če so vam srečanja mučna, jih lahko že danes brez slabe vesti izpustite. Kje piše, da se morate mučiti? S fantom, bodočim možem, bosta nekoč tako in tako postavljala svoja pravila. Tudi o tem, koga bosta povabila in koga ne, se bosta odločala skupaj. Prav bi tudi bilo, da se pogovorita o vrednotah, ki jih bosta živela, o odnosu do sorodnikov, prijateljev. Že danes mu povejte, če mu še niste, česa ne marate, kaj vam gre na živce, kaj vas žalosti. Če mu ne boste dovolili pokukati v globino svoje duše, vas bo lahko kdaj tudi nehote prizadel.
Staršev si ne moremo izbirati, partnerja si lahko! Srčno upam, da ste imeli srečno roko in da je dan, ko bo na vašem obrazu spet zacvetel srečen nasmeh, čisto blizu!
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
