Tiskane izdaje
Pismo bralke: S partnerjem sem se razšla tri tedne po rojstvu najmlajšega sina. Ves čas, kar sva živela skupaj, me je izdatno varal, v dneh, ko sem bila v porodnišnici, se je ona preselila v najino stanovanje in starejšemu (dve leti in pol) otroku »igrala« mamico. Ko so mi sosedje povedali, kako in kaj, sem znorela in ga postavila pred vrata. Znašla sem se v finančni stiski, z otrokoma sem se preselila v dnevno sobo in kuhinjo, spalnico pa sem oddajala študentki. Partner je za otroka sicer plačeval, a se zanj več kot toliko (obvezni obiski) ni zmenil. Po dobrih dveh letih pa me je poklical z željo, da bi oba fantka (starejši ni njegov) pri njem in njegovi partnerici preživljala več časa. Povedal je, da ona ne more imeti otrok in bi bila vesela, če bi se lahko več družila z njegovim sinom. Njegove besede so me zelo razkurile (oprostite malo bolj grdim izrazom). S kakšno pravico se lahko neka tuja ženska vtika v moja otroka?! Še to: imam prijatelja, občasno se druživa, ne zdi pa se mi, da bi bila vanj zaljubljena. Na raznih prireditvah vrti glasbo in ga zelo moti, ker na ženske, ki ga obkrožajo, nisem ljubosumna.
Demiana
Milena svetuje: Drago dekle, najprej bi se rada dotaknila t. i. grdih besed, ki jih v vašem pismu kar mrgoli. Uboga otroka, če morata te in podobne vulgarizme poslušati dan za dnem! Vsi drugi problemčki, ki vam menda ne dajo spati, so kaplja v morje v primerjavi z besednim zakladom, ki vam res ni v čast. Če že v pismu – v takšnih primerih se ljudje praviloma vsaj malo potrudimo – niste prizanašali, kako šele trpijo ušesa tistih, ki so ves čas v vaši bližini! Res, ne morem si niti predstavljati! Z grdimi izrazi dajete otrokoma zelo slabo popotnico za življenje! Se ne zavedate, da potrebujeta pravljice, nežnost, ljubkovalne, prijazne in srčne besede? Ustavite se, dokler je še čas, in se vzemite v roke ter vsakič, ko vam bo kaj umazanega zletelo z jezika, vrzite v hranilnik cent ali dva. Me prav zanima, koliko se jih bo ob mesecu nabralo …
Nič ne poveste, v kakšnih odnosih ste z očetom svojega prvega otroka. Ima s sinom stike ali ne? Srčno upam, da sinov ne vzgajate v sovraštvu do njunih očetov, kajti s takšnim načinom si delate medvedjo uslugo. Vsak otrok potrebuje tako očeta kot mamo, pa če vam je prav ali ne. Kaže, da je vaš predzadnji partner v dveh letih po rojstvu sina čustveno odrasel, zato so se mu, upam tako, prebudila tudi očetovska čustva. Če ga je k temu kakor koli spodbudila njegova žena – je to v današnjem sebičnem svetu kvečjemu hvale vredno!
Seveda, nihče ne pričakuje, da boste otroka zavili v paket in ju k bivšemu poslali po pošti! Ker ste odrasli, zreli, odgovorni, ker želite otrokoma vse najboljše, ker ste mama, ki ji je mar zanju, se boste – hočeš ali nočeš – z bivšim in njegovo ženo usedli za mizo in se lepo odkrito, odraslo in po človeško pogovorili! Brez grdih besed, brez zmerjanja, očitkov, insinuacij in podobnega! Užaljenost, prizadetost in podobno čustveno navlako spravite v predal, ker tokrat ne gre za vas – gre za otroka!
Če se vam bo iz pogovora zdelo, da bivši misli resno, če boste imeli občutek, da mu je žal, ker se je šele z zamikom »prebudil«, če boste spoznali, da si srčno želi, da začne – končno že – izpolnjevati svoje očetovsko poslanstvo, si sezite v roke in se dogovorite o podrobnostih. Kdaj, koliko časa, kako in pod kakšnimi pogoji – vse za dobro otrok! Če se boste vsi trije obnašali zrelo, kot se za vaša leta spodobi, boste malčkoma dali najlepše Božičkovo darilo!
Pa to še ni vse, kar vam želim povedati: polagam vam na srce, naj vam ne pade na pamet, da bi bili ljubosumni, če se bosta otroka vračala k vam polna navdušenja! Veselite se vsega dobrega in lepega, kar jima boste z urejenimi medsebojnimi odnosi podarili!
Ne nazadnje novi in drugačni medsebojni odnosi v sebi skrivajo sončno plat tudi za vas: v času, ko bosta malčka pri očetu (očimu), si boste lahko odpočili in laže zadihali. Moški, tako imenovani prijatelj, ki vas je zadnje čase obiskoval zgolj zaradi »telesnih potreb«, bo lahko izvajal svoje »dejavnosti« brez bojazni, da bi prebudil katerega od otrok.
Ker sem precej staromodna, si ne morem kaj, da vas ne bi vprašala: mar niste že dovolj stari, da bi takšnim brezplodnim »tolažnikom« rekli stop? Moški so, nam, ženskam, podarjeni tudi zaradi kakšnih drugih vlog, ne le za golo zadovoljevanje telesnih potreb. Mar srce v vaših prsih ob pogledu nanje nikoli ne zatrepeta v morebitni pristni ljubezni? Mislite, da takšni, ki bi vas cenili kot žensko in kot dobro mamo, ne obstajajo?
Sicer pa, če je zdajšnji že pri roki, naj vam pomaga prepleskati stanovanje, zamenjati ploščice v kopalnici in na balkonu, ki so – kot ste zapisali – postale že nevarne, ker se obnje nenehno spotikate.
V dnevih, ko bosta otroka na varnem pri nekdanjem partnerju, lahko načrtujete kaj konkretnega zase, za svoj osebnostni razvoj, na primer. Pozabite na posedanje po lokalih sumljivega slovesa, raje se vpišite na tečaj jezikov, kuharski tečaj, obujte superge in začnite teči … kar koli, kar ni povezano s tratenjem časa tja v tri dni.
S seboj boste zadovoljni šele tedaj, ko boste bolj polno in bogato živeli! Vesela bom, če boste v mojem odgovoru našli kaj takšnega, kar bi lahko upoštevali, in če boste, pljunite v dlani! Veliko bo treba še postoriti, čas pa je dragocen.
