Odnosi: Poiščite priložnosti in obudite odnos z možem
pon, 16.04.2018, 18:00
Odnosi: Poiščite priložnosti in obudite odnos z možem
Objavljamo pismo bralke, ki je v bolnišnici doživela uvid v svoj dolgoletni zakon.

Pismo bralke: Prejšnji teden sem si v bolnišnici delila sobo z malo mlajšo žensko. Povedala mi je, da z možem že več kot dvajset let nista imela nobenih odnosov. Živi zapuščeno in osamljeno, saj se več kot toliko tudi ne pogovarjata. Hodi v službo, skrbi za dom in odraslega sina, ki nima službe. Ves čas je brez denarja, ker ji mož noče dati niti evra za mesečne stroške. Če le more, se zateka v romantične knjige. Ko jih bere, si predstavlja, da je ona glavna junakinja, kar ji pomaga, da laže preživi. Ko sem poslušala njene monologe, sem z grozo v srcu spoznavala, da sva si podobni kot jajce jajcu. Četudi je ona neizobražena, jaz pa z magisterijem! Šok ob spoznanju je bil tako velik, da so ponoči nastopili resni zapleti. Namesto tri dni sem v bolnišnici ostala ves teden. Najhujša je bila vrnitev. Prvič po dolgih letih sem moža videla takšnega, kot v resnici je: redkobesednega, zelo lesenega v izražanju čustev. Zdelo se mi je, da mu je bilo nerodno celo ob dotiku, ko mi je pomagal iz avta. Nobene lepe besede, nobene dobrodošlice, nobenega vprašanja, kako mi lahko pomaga. Odšel je po sestro, ki živi v isti vasi, da mi je nekaj dni, ko nisem mogla vstati, malo postregla. Razmišljam, da bi ga zapustila, a me je groza, kaj bodo rekli bližnji, s katerimi se dobro razumem. Kaj bodo rekli otroci, prijatelji? Mož je v okolju, kjer živiva, ugleden in zelo cenjen. 
Sonja

Milena svetuje: Draga Sonja, nekako se je »moralo« zgoditi, da ste šli na operacijo in tam spoznali to preprosto žensko, ki vam je s svojo lastno zgodbo odprla oči. Bolje pozno kot nikoli, je sicer tolažba, a slaba tolažba! Na novo odkrita resnica o odnosih z možem se je boleče dotaknila vašega srca, in to tako hudo, da so vas morali zaradi šoka ponoči oživljati. Verjamem, da trenutki, ko ste stali na robu »onkraj«, niso bili lahki. Ko ste se zavedeli, je bila prva misel, ki ste jo izoblikovali, zelo preprosta: zadnji čas, da začnem živeti. A reči je eno, besede udejanjiti je drugo. Na prvo prepreko ste trčili že ob vprašanju, kaj bodo rekli bližnji, sosedje, sodelavci, če se ločite. Vajin zakon je kljub vsemu veljal za trdnega, dobrega, četudi čisto vsakdanjega. Takšnega, ki se dosti ne razlikuje od vseh, ki trajajo blizu štirideset let ali več. Kljub naglici, s katero želite vse predrugačiti, vas moti bistveno vprašanje: je res smiselno, da na vrat na nos zradiram vse za seboj? Ja, kar naj vas tole gloda še nekaj časa, ker tudi jaz močno dvomim, da bi bil beg smiseln.

Mož je približno takšen, kot je danes, ves čas. Pravite, da se lahko nanj zanesete, a le, če mu ne ugovarjate ali kako drugače izpodbijate njegovega prav. Je človek navad, po katerem bi lahko naravnali uro. Med tednom hodi na kosilo k sestri. Hm, hm, hm. Skrb za otroke je prepuščal vam. Ne pomnite, da bi šel kdaj na govorilne ure, je pa, kot prekaljen tabornik, fanta naučil določenih veščin, ki jima še kako prav pridejo. Tudi spolnosti je bilo do vaše operacije kar nekaj, zmeraj pa na njegovo pobudo in tako, da je ustrezalo njegovim potrebam. Trdite, da ga nikoli ni zanimalo, kaj imate pod odejo radi vi. Četudi bi mu povedali, pa mu ne boste, ker bi se raje udrli v tla, bi se mu vaša pričakovanja zdela smešna. Pa res?! Draga moja, če še niste poskusili, ne veste!

Nekako sem razbrala, da ste bili že od doma navajeni, da je mož »gospodar«. Starša sta vam bila, hočeš nočeš, za vzor. Da bi bila smola še večja, ste se poročili še z zelo patriarhalno vzgojenim gospodom, ki mu je vaša »podložnost« ustrezala. Nikoli se niste upirali, zato se bojim, da je že ves čas prepričan, da ne počne čisto nič narobe!

Imam občutek, da vas je najbolj prizadelo to, da ima »ena čisto povprečna ženska« brez prave izobrazbe enake težave v zakonu kot vi, ki ste, vsaj tako ste mislili, iz neke čisto drugačne zgodbe, bolj napredne in ozaveščene in bolj »na nivoju«. V delno tolažbo vam je, da so zakoni pri prijateljicah prav tako zvodeneli, kot se je zgodilo z vašim.

V pismu nato sledi odlomek, za katerega se zdi, da bi lahko skrival bistvo vaših težav. Poveste, da vam je mama pripovedovala, da je zakon, v katerem da moški svoji ženi mir, najbolj srečen. Ob tem čisto zgrešenem nasvetu mi je tudi jasno, zakaj ste moža tako zlahka prepustili v oskrbo njegovi sestri. K njej hodi na kosila, kavo, lika mu celo srajce, ker jih vi »ne znate«. Z njo se poslovno pogosto posvetuje, z vami skoraj nikoli. Zanimivo se mi zdi, da jo tudi vi jemljete kot nekaj samo po sebi umevnega. Pa ne bi smeli! Kdo ve, kako se počuti on, ker ste ga zaradi »miru« napodili od sebe! Hodi domov samo spat in na zadovoljevanje seksualnih potreb ali kaj?

Tako kot se ne more vsak, ki 24 ur na dan greje kavč, udeležiti maratona, tako se tudi v zakonu nimamo pravice pritoževati, če za dobre odnose ne mignemo s prstom! Če se le prepuščamo sreči, v dobri veri, da bo, kar bo, je norost! Ženske se pogosto pritožujemo, da se z moškimi ne da pogovarjati. Zanimivo pa je, da tudi od njih vedno pogosteje slišim enako za nasprotni spol. Trdijo celo, da bi se partnerica pogovarjala zgolj o tem, kar je njej všeč, »moške« zadeve pa je ne zanimajo oziroma so ji dolgočasne.

Draga Sonja, če bi bila na vašem mestu, v odnosu do moža še ne bi šla na nož. Najprej bi se vprašala: »Je bilo z moje strani prav, da sem ga porinila pod skrbne in precej materinske perutničke njegove sestre?« Vprašala bi se tudi: »Zakaj se lahko z njo pogovarja vse popoldneve, z menoj pa komaj kdaj?« Veste, vsak zakaj ima svoj zato. Poiščite ga!

Lepo vas tudi prosim, da več ne berete preštevilnih »napotkov za srečo«! Vsak partnerski odnos je zelo poseben, zato ga je nemogoče spraviti v splošne kalupe, ki jih ponujajo takšni članki. Vaša življenjska zgodba, denimo, dopoveduje, da vaš trn v peti sploh ne pozna dvojine! Veliko tudi po vaši zaslugi. Pred vami je velika, vznemirljiva, a težka naloga, da mož spet postane vaš mož! Morda vam bo v pomoč njegova sestra, saj se mi zdi, da ni noben zmaj in da bi se z njo dalo pogovoriti?

Karkoli boste že storili, je prav, da veste, da moški že po naravi niso nobeni vedeževalci iz kave. Če jim ne poveste, česa si želite, ne bodo uganili, pa če jih denete iz kože. Moški imajo radi konkretne namige. Če ne drug­je, pa v postelji. Če se znajo smejati v družbi, s prijatelji, potem je del krivde tudi pri vas, če doma tega ne počnejo.

Najprej pa – in to pod nujno – pozabite na mamine nasvete! Z možem si začnita deliti tudi »mir«, skupna kosila in vse drugo. Ker vem, da greste čez štirinajst dni na rehabilitacijo v toplice, vas lepo prosim: nujno ga vzemite s seboj! Morda boste potem nehali razmišljati o ločitvi in o tem, kako hudo vam je.

***

V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.

Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na nedelo@delo.si (zadeva Milena svetuje)



Odnosi: Poiščite priložnosti in obudite odnos z možem

Foto: Mavric Pivk/Delo

Prijavi sovražni govor