Tiskane izdaje
Pismo bralke: S fantom sva postala par na maturantskem plesu, oba odličnjaka, zlata maturanta. Preselila sva se v Ljubljano, študij sem končala pred rokom, kljub težkim okoliščinam, v katerih živimo, sem hitro našla tudi zaposlitev. S fantom je bilo drugače. Zamenjal je dve fakulteti, ves čas je imel tisoč izgovorov, da ni hodil na predavanja. Starši so mu stali ob strani in podpirali njegovo lenobo. Sodu je izbilo dno, ko so mu domači lani kupili motor, s katerim se je skupaj s kolegom za več kot tri mesece odpravil na pot z izgovorom, da se malo odpočije od napornega študija in da ima še kaj od življenja. Stisnila sem zobe, imela sem ga še zelo rada, bil je tudi moj prvi fant. S pomočjo bližnjih in posojilom sem si v tem času kupila enosobno stanovanje, bila sem neizmerno srečna, ko se je preselil k meni z obljubo, da bo »poslej drugače«. Seveda ni bilo! Pustil je študij in od doma začel delati kot programer za enega svojih motorističnih kolegov. Dan je zamenjal za noč, ko sem odhajala v službo, je prihajal spat. Živela sva v istem stanovanju, a se nisva skoraj nič videla. Na rojstnem dnevu njegovega očeta sem ga – bila sem ravno prave volje – zatožila njegovi mami. Kaj hujšega! Planila je po meni, češ da nisem nič vredna, da njenemu sinu ne sežem niti do kolen, da bi rad kaj dosegel, a ga jaz oviram in podobne neumnosti. On jo je poslušal in se režal. Doma sva se na smrt skregala, nakar mu je prekipelo, pograbil je svoj prenosnik in mi zabrusil, da ne vidi več smisla v delitvi mize in postelje z nuno. Pišem vam zato, ker sem ga včeraj videla z drugo. Mimo mene je šel, kot da me ne pozna. Ali naj še upam, da se nekega dne vrne?
Milena svetuje: Draga Lina, pregovor pravi, da je upanje steber življenja, a se bojim, da v vašem primeru – ne. Otroček, ki je skoraj osem let »igral« vašega fanta, me močno spominja na prednovoletne zaobljube. Saj jih poznate, kajne? S 1. januarjem začnemo hujšati, bolj zdravo živeti, se več družiti s prijatelji, manj gledati televizijo in podobno. Pri veliki večini te namere izpuhtijo v zrak prej, preden v bregu zacvetijo prvi telohi. Enako se je dogajalo z vašim nekdanjim fantom. Tisočkrat vam je obljubil, da se bo zresnil, študiral, odrasel. A se to ni zgodilo, kljub temu da je imel vse na voljo. Ob izdatni pomoči slepih in gluhih staršev se je raje vdajal užitkom brezdelja, pohajkovanju, druženju s sebi podobnimi. Mnogi bi počeli (počnejo) enako, če bi bili na njegovem mestu.
Nekje sta zapisali, da je bil v srednji šoli drugačen, bolj zagnan, vse, česar se je lotil, je bilo mimogrede narejeno. Razmišljate, da mu je bila morda srednja šola mala malica in je zato dolžnosti opravljal z levo roko in se brez večjega truda prebil celo med smetano najboljših? Edino, kar je bilo takrat moteče, je bila njegova prehitra naveličanost. Razbijate si glavo, zakaj mu je bil študij, ki se ga je veselil, pozneje, ko sta se preselila v Ljubljano, ena velika muka. Ena od možnosti je, da je bil verjetno trdno prepričan, da bo s podobno lahkoto kot na gimnaziji preskakoval stopnice tudi na fakulteti, a se mu, žal, ni izšlo. Nihče ga ni naučil, da se je za dosego ciljev treba kdaj tudi mičkeno namučiti, se čemu odpovedati. Zelo pričakovano je bilo, da so bili kar na lepem za neuspehe krivi drugi – tudi vi. Starši so ga pri tem fanatično podpirali, mu dajali potuho, namesto da bi ga prizemljili. Veliko jim je tudi lagal, jih prinašal okrog. Mame, ki so zaljubljene v svoje sinove, se da zlahka oviti okoli prsta. V zadnjih osmih letih, ko ste vi rasli, postajali z nemalo truda uspešni, je on obtičal nekje v vesolju, prepričan, da se mu godi krivica, ker mu pečene piške ne padajo kar same izpod neba.
Postajali ste žalostni, zagrenjeni. Včasih ste ga tudi nadrli, ker vas je bolelo, da vaše stanovanje spreminja v svinjak. Spolnost pa je začasno pometla težave pod posteljo.
Že takrat, ko je zamenjal svojo najljubšo fakulteto z drugo, bi morali zazvoniti vsi alarmi! Pa niso, ker ste se tudi vi tolažili, da so fantovi neuspehi zgolj splet nesrečnih naključij. Sčasoma je laganje sebi in drugim postalo njegov način življenja. Tako zelo je prepričan, da je še zmeraj tisti uspešni dečko iz gimnazijskih let, ko so mu učitelji jedli iz roke, da bo potreboval kakšno drastično prizemljitev, da se mu bodo odprle oči. Glede na moje izkušnje pa je še najbolj verjetno, da bo ob podpori staršev živel lagodno in lažnivo življenje, dokler bosta živa. Potem – in že tudi vmes – pa se bo »šlepal« na voljne ženske, saj brez publike, ki ga občuduje, ne more živeti. Dokler ste bili tudi vi takšni, je šlo, ko ste začeli postavljati brezkompromisne pogoje, vas je zapustil.
Vseeno mi je za vašega bivšega malo žal. Smili se mi. Sprašujem se, kaj vse bi lahko dosegel, če ga okolje – zlasti domače – ne bi zavijalo v vato nerealne večvrednosti.
Kaj, torej, preostane vam? Naredili boste po svoje, kajne? Moj nasvet naj bo, obljubite mi to, le eden od mnogih, ki jih boste dali na sito.
Po mojem poti nazaj ni več. Preprosto niste tip ženske, ki bi lahko delila svoje življenje z nedoraslim otrokom. Mnoge, ki niso imele te sreče in jim ni uspelo narediti reda, bi vam iskreno in od srca povedale, da bi bilo življenje ob takšnem moškem ena velika pokora. Zamenjajte ključavnico, pospravite njegove stvari v škatlo in jo pošljite nesojeni tašči kar po pošti. Potem začnite živeti na nov, zelo drugačen način. Da zmorete, ste že neštetokrat dokazali tako pri študiju kot pri delu, ki ga opravljate. Ko se vam bo spet zahotelo moške družbe, je ne iščite v okoljih, kjer bi lahko srečali tipe, ki bi bili podobni vašemu gospodu Nekdanjemu. Imejte pa pred očmi, da ste v odnosu do moških še zmeraj precej negotovi, neizkušeni. Pa da rečem bobu bob: izogibajte se takšnim, ki bi jih morali vse življenje prevzgajati, vzdrževati in odvajati od pregreh, ki niso značilne le za mamine sinčke, tudi za tiste, ki se radi šlepajo na uspešne ženske. Iščite moškega z velikim srcem, ki je zmožen iskrene ljubezni, topline, predanosti – bleščečim princem na belem konju, ki so polni obljub o raju na zemlji, se pa raje ognite.
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
