Tiskane izdaje
Pismo bralke: Življenje me že lep čas pošteno vrti. Trenutno sem v tretji, tako imenovani resni zvezi. Iz prve imam sina, ki obiskuje peti razred, živi pa pri očetu. Razlog, da ga nimam ob sebi, je banalen: že brez njega imamo precejšnjo prostorsko stisko, saj je z nama tudi partnerjeva mama, občasno še hčerka. Drugi partner me je povsem odtujil od očeta (mame nimam več): nad menoj naj bi imel preveč komande, zato mi je prepovedal vsakršne stike z njim. To se mi danes zelo otepa, saj oče noče odgovarjati niti na moje telefonske klice, je pa res, da se pogosto srečuje z vnukom, mojim sinom. V glavnem, po petih mesecih, odkar sem v novi zvezi, ugotavljam, da sem se tudi tega fanta naveličala. Marsikaj, kar me je na njem še včeraj privlačilo, mi gre danes na živce. Sploh pa ne prenesem njegove mame, ki ga zagovarja in vohuni za mano. Partner je voznik tovornjaka, pogosto je ves teden odsoten, zdi se mi, da ima še kakšno drugo. Pred menoj skriva telefon in takrat, ko se vrne domov, mu pogosto ni do moje bližine. Kaj vi pravite, naj še vztrajam, naj grem, četudi ne vem, kam.
Milena svetuje: Ob vseh že malo nagnitih jabolkih in hruškah, ki ste jih pomešali v košari in to potem poslali meni, da v njej naredim malo reda, sem najprej pomislila na čevlje. Kljub najboljši volji se v vaših ne bi znašla. Preveč bi me tiščali. Če bi bila na vašem mestu, bi v omari, kjer jih hranite, nemudoma naredila red: tiste, ki jih ne morete več obuti, ker so preveč pošvedrani in dotrajani, bi vrgla v smeti, če pa bi v zmešnjavi vseeno našla par, ki bi mi bil kolikor toliko prav, bi ga obula in odhitela daleč stran, na varno. Tja, kjer bi bilo dovolj časa za pošten razmislek o minulih in sedanjih zablodah in o tem, kaj storiti s prihodnostjo, ki stoji na zelo majavih nogah. Govorim v prispodobi, a vseeno upam, da se razumeva.
Rečeno bolj konkretno, brez rokavic: dovolj ste že stari, da bi se lahko vzeli v roke in živeli takšno življenje, pred katerim vam ne bi bilo treba nenehno bežati in se skrivati pred lastno vestjo.
Edini, ki se mi v zmešnjavi smili, in to zelo, je vaš sin. Odrašča brez materine ljubezni, ker ob množici povsem neprimernih moških, s katerimi se spoprijateljujete, zanj nimate nobenega časa. Še dobro, da je njegov oče, kljub občasnemu vijuganju med alkoholnimi hlapi, toliko pri sebi, da poskrbi zanj. Pa ga tudi pocrklja, se z njim pogovarja, mu stoji ob strani, če mu sošolci nagajajo? Računate celo na to, da bo neizpolnjeno materinsko poslanstvo pokrpal vaš oče, ki se, čeprav je čustveno precej neroden, zaveda svojih dolžnosti.
In kaj počnete vi? Brez glave letate od enega do drugega moškega, vsak se vam na začetku zdi terna. Prav nasmejala sem se, ko ste zapisali, da je v času zaljubljenosti vaša edina skrb, da se ja ne bi spozabili in trenutnega ljubčka poklicali z imenom katerega od bivših. Takšna brezglavost me res čudi, še posebno zato, ker imate odgovorno službo, v kateri, na nazadnje, skrbite za dobro počutje ljudi, ki trkajo na vaša vrata. Niste še nikoli pomislili, da bi kakšen nasvet, ki jih delite drugim, prihranili tudi zase?
Zadnja zveza, v kateri ste se znašli, je sploh zelo nenavadna. Vi vohunite za tipom, njegova mama – verjetno z njegovim pooblastilom – vohuni za vami. Predvidevate, da ima dečko poleg vas še kakšno drugo železo v ognju. To vas sicer skrbi, a ne preveč. Če bi imeli kam iti, bi že odšli in se ne bi, kot pravite, niti ozrli čez ramo. Ker nove žrtve, h kateri bi se preselili, še ni na obzorju, vztrajate in prenašate »staro veščo«, ki vam – pri tem ste jo že večkrat zalotili – brska po torbici in »voha« vaše spodnje perilo. Ne veste sicer, kaj vse sinu nosi na nos, predvidevate le, da nič dobrega, saj se vas ta izogiba, čeravno vas še nikoli ni podil od hiše. Hm, kaj, če je vaš scenarij zmoten, če je v resnici drugače, kot sklepate? Ne nazadnje vam je za rojstni dan kupil precej drago darilo, kar vas je presenetilo in malo zmedlo?
Ste se že kdaj vprašali, kaj pa, če z njim ni nič narobe, le z vami? Če ni slep in gluh, mu mora biti jasno, da se je ljubezenska melodija izpela. Lahko v tem grmu tiči zajec? Morda mu je prišlo na ušesa, da iščete novo žrtev? Zna biti, da sta se kdaj srečala z vašim očetom in malo pokramljala. Oče je realen in mu ne pade na pamet, da bi vam v nedogled dajal potuho, vaše obnašanje ga tudi silno jezi.
Odkrito rečeno, res sem v zadregi, kaj naj vam, razen da naredite v svoji omari inventuro, sploh svetujem. Če bi zgledno skrbeli za sina in bi menjali moške le za šport, bi morda skomignila z rameni v upanju, da boste prej ali slej odrasli in morda srečali gospoda Pravega, ki vas bo zresnil.
Pri materah, ki zanemarjajo svoje otroke, pa postanem žalostna in potrta. V dno srca se mi smilijo izgubljenčki, ker je mam, kakršni ste vi, iz dneva v dan več – ne manj. Želela bi, da bi se vam oglasilo srce, da bi se v vas prebudila odgovornost, da bi vam bilo mar za otroka. Noben moški, četudi se pripelje v zlati kočiji, ni toliko vreden kot sin, zapomnite si to! Poiščite si stanovanje, glede na službo, ki jo imate, vam denarja ne more primanjkovati! Posvetite se sinu in upajte, da še niste zamudili zadnjega vlaka. Moških – primernih vašim letom – je še veliko. A ko boste iskali naslednjega, iščite takšnega, ki bo z veseljem sprejel – oba! Če mu zanj ne bo mar, vedite, da mu ne bo mar niti za vas. Pa srečno in po pameti, draga Majda, ob prvi priložnosti pa toplo objemite sina tudi v mojem imenu.
***
V Nedelovi svetovalnici se lahko bralci povsem anonimno posvetujete s pisateljico, novinarko in blogerko Mileno Miklavčič - o vseh tegobah in dilemah, ki zadevajo poklicne, družinske, partnerske, prijateljske in ne nazadnje spolne odnose. Vprašajte jo vse, kar bi vprašali najboljšega prijatelja, pa vam je morda nerodno, ali tisto, o čemer lahko spregovorite le pri ugasnjeni luči. Svetovalka bo za odgovori brskala v bogatem naboru svojih življenjskih izkušenj.
Vprašanja za Mileno ali kratek komentar na njene odgovore pošljite na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. (zadeva Milena svetuje)
