Otroci in odrasli, uživajmo v zdravju!

Pri nas število otrok s preveliko telesno težo narašča hitreje kot drugod. Ti otroci so v primerjavi z vrstniki izpostavljeni bistveno večjim tveganjem za razvoj metabolnega sindroma. Verjetnejši je nastanek različnih obolenj, od debelosti, povišanega krvnega tlaka (hipertenzije), dislipidemije (bolezenskega stanja, ki je posledica presežka maščob), hiperholesterolemije (pri tem stanju je v krvi preveč holesterola, posledično se zelo poveča tveganje za hiter nastanek ateroskleroze), do motenj v presnovi sladkorja.

Če je otrok zaradi nepravilnega prehranjevanja in praviloma tudi pomanjkanja gibanja izpostavljen večjemu zdravstvenemu tveganju, mu to poslabšuje kakovost življenja, prav tako se slabša učna uspešnost. Kako okrnjena je posledično tudi gibalna učinkovitost mladega organizma, so pokazali lanski podatki: pri 11-letnikih so bile debele deklice za dobro četrtino, debeli dečki pa za dobro tretjino manj vzdržljivi od vrstnikov z ustrezno telesno maso.

Otrok se lahko hitro znajde v začaranem krogu, ne po svoji krivdi. Na njegove navade in razvade, prehranjevalne in gibalne, vpliva okolje. Najprej in najbolj starši, družina, kasneje širša družba, vrstniki, šola in navsezadnje mediji, prek katerih industrija s spretnimi tržnimi prijemi poskuša čim bolj korenito vplivati na mladega človeka. Da bi to stanje, ki se kaže tudi v vse hujšem problemu čezmerne prehranjenosti in debelosti pri odraslih, čim bolj celovito in učinkovito spremenili, je nastal projekt Uživajmo v zdravju. Kot odziv na slovensko resničnost: naši otroci imajo slabe prehranjevalne navade.

Projekt, ki se izteče konec leta, vodi republiški zavod za šolstvo. Mozaik medsektorsko zasnovanega inovativnega modela za zagotavljanje zdravega življenjskega sloga – s poudarkom na prehranjevanju, gibanju, preprečevanju in obravnavi debelosti pri otrocih, mladostnikih in odraslih in na zmanjševanju neenakosti v zdravju – pa mu pomagajo sestavljati nacionalni inštitut za javno zdravje, inštitut Jožefa Stefana, ljubljanski pedagoška fakulteta in fakulteta za šport, mariborska fakulteta za zdravstvene vede in jeseniška fakulteta za zdravstvo.

V projekt je vpetih 48 vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki testirajo različne modele; 29 jih preizkuša model s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih dejavnostih, medtem ko v 19 preizkušajo skupnostni pristop. Pri tem v lokalnem okolju, za zdaj pilotno, delujejo preventivni timi – njihovo delovanje se bo končalo 31. oktobra, sledila bosta analiza in oblikovanje predloga za sistemsko rešitev.

Projekt, izbran na javnem razpisu za dodelitev sredstev norveškega finančnega mehanizma, uvaja številne izvirne prijeme v šolskih okoljih, v katere so doslej vključili več kot 10.000 otrok in mladostnikov. Njihova gibalna učinkovitost se je sicer, kot je pokazala analiza telesnega in gibalnega razvoja, v zadnjem času izboljšala, zmanjšal se je delež odsotnosti zaradi bolezni, trend naraščanja debelosti se je umiril …

Za zdaj se je nabralo kar nekaj spodbudnih podatkov. Kmalu bo znano, kateri od modelov je za posamezno okolje najustreznejši – doslej vpeljane dejavnosti pa bodo, kot zagotavljajo nosilci projekta, živele naprej.