Tiskane izdaje
Laško – V Sloveniji vsako leto zaradi napak pri zdravljenju, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, umre tisoč ljudi. To ni uradna statistika, podatki niso zabeleženi, še manj javno objavljeni. Že več let znani izračun, tako imenovana ekstrapolacija, je verodostojen; temelji na statistikah držav, ki te podatke beležijo in jih ne skrivajo pred javnostjo. A vse kaže, da se bodo spremembe vendarle zgodile tudi pri nas.
Člani Združenja za kakovost in varnost v zdravstvu, ki ga vodi kardiolog iz izolske splošne bolnišnice mag. Jurij Avramovič Gregorič, so se odločili, da je v Sloveniji treba s konkretnim ukrepanjem spodbuditi izboljšave pri zagotavljanju kakovosti v postopkih zdravljenja in zdravstvene obravnave – in tako bolje poskrbeti za varnost pacientov, jih zaščititi pred varnostnimi incidenti.
»Iščemo rešitve, ki jih bomo dosegli skupaj, s sestavljanjem številnih delčkov v celoto, z ustvarjanjem pogojev za izboljšanje zdravstvenega sistema, s povezovanjem vseh, ki tako ali drugače vplivajo na zdravje. Tako bo naš glas močnejši, bolje slišan. Postati želimo ne le vpliven, ampak tudi odgovoren partner pri razvijanju odličnosti slovenskega sistema zdravstvenega varstva,« poudarja predsednik novoustanovljenega združenja. Pred nekaj dnevi se je njihove prve konference z naslovom Kakovost in varnost v zdravstvu: spregledana, napisana ali uresničena? udeležilo približno dvesto strokovnjakov iz medicine in zdravstva ter strokovnjakov za kakovost.
Pacient ima pravico vedeti
Med člani združenja je tudi dr. Andrej Robida, ki pri nas najdlje in najglasneje opozarja na potrebo po uveljavitvi kulture varnosti v zdravstvu. Ko je pred nekaj leti pri zdravniški zbornici pripravil prvo tako izobraževanje za zdravnike, ni prišel nihče. Zdaj se odnos do tega občutljivega vprašanja izboljšuje, a po njegovem mnenju se to »dogaja vse preveč počasi. Zdravniki so namreč pri nas še vedno prepričani, da se nekdo, ki presoja rezultate njihovega dela, vpleta v njihovo delo, neupravičeno. Pa ni tako.«
V razvitem svetu to potrjujejo države, kjer je taka kultura postala nekaj samoumevnega, to dokazuje znanost o varnosti. »Strokovne presoje vodijo do izboljšav. Prav tako akreditacijski standardi. Pacient ima pravico vedeti – poznati rezultate dela zdravnikov in zdravstvenih ustanov,« poudarja dr. Robida.
Nad kastni sistem?
»Zdravniki ste tako kot Dubravka Tomšič Srebotnjak v Cankarjevem domu – ona ne more biti odgovorna za organizacijo procesa; nobena kakovost ji ne pomaga, če ni poskrbljeno za celovito organizacijo. In prav tako je v zdravstvu. Če je torej pomembno definirati in meriti kakovost storitev zdravstvenega tima, ki skrbi za bolnika, zakaj ne bi definirali tudi zdravja organizacij? Prav tako imamo simptome, diagnoze, terapije. Težava je, da zdravniki ljudi, ki se ukvarjajo s problemom zdravja in ki niso naredili medicinske fakultete, čeprav je njihovo poslanstvo enako žlahtno, obravnavajo omalovažujoče,« ugotavlja podpredsednik združenja Marko Kiauta.
Samo Fakin, do pred kratkim generalni direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje, zdaj prvi mož Thermane Laško, predlaga: »V zdravstvu bi vse oblekel v enake uniforme, kajti različna barva uniforme pomeni, da imamo kastni sistem. Delitev na 'vas' in 'nas' me kot bolnika ne zanima, pomemben je proces. Najprej pa je treba pojasniti vloge v slovenskem zdravstvu; zdravstvena stroka naj se ukvarja z zdravljenjem, finančna stroka z nakupom kakovostnih in stroškovno učinkovitih zdravstvenih storitev, ministrstvo za zdravje naj bo regulator – in ne, da se vsi po malem ukvarjamo z vsem.« Težave pri uvedbi procesov kakovosti in varnosti pri nas pa so po Fakinovem prepričanju posledica pomanjkanja znanja in strahu pred novo odgovornostjo.
