Tiskane izdaje
Ljubljana – »Na podlagi razpoložljivih podatkov glifosat ni rakotvoren. Dokazano je le, da draži oči,« je povzela Tanja Fatur z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ugotovitve znanstvenikov iz več evropskih institucij. V centru za zastrupitve na UKC so že sprejeli bolnike, ki so po uporabi pripravkov iz glifosata težko dihali.
Znanstveniki so po besedah Faturjeve končali dileme v zvezi z rakotvornostjo glifosata že pred časom, odločanje o njegovi nadaljnji uporabi je bilo v zadnjih dneh zgolj politično vprašanje. Potem ko je evropska komisija v ponedeljek izglasovala dovoljenje za nadaljnjo petletno uporabo, ga tudi v Sloveniji še nadalje lahko uporabljamo za kmetijske namene, medtem ko je o uporabi glifosata v nekmetijstvu – ob železnicah, cestah in na igriščih – minister za kmetijstvo Dejan Židan napovedal, da jo bomo v Sloveniji samostojno prepovedali.
Gre za herbicid, s katerim škropijo ali premažejo rastlino, ki zaradi tega propade. Pri nas je najbolj znano in najdlje registrirano fitofarmacevtsko sredstvo iz glifosata Boom efekt, obstajajo pa tudi drugi. Edini proizvajalec glifosata v Evropi je Albaugh (nekdanji Pinus) v Račah. Kdaj in zakaj so si o njegovi rakotvornosti znanstveniki premislili?
Nemška študija ovrgla sum
Mednarodna agencija za raziskave raka IARC je glifosat razvrstila kot »verjetno rakotvornega« v skupino 2A, v kateri je, denimo, tudi rdeče meso, je povedala dr. Tanja Fatur, mikrobiologinja. Epidemiološko študijo, na podlagi katere so to ugotovili, so naredili na večji populaciji ljudi, ki so poklicno izpostavljeni delu s pesticidi. Pri njih se je izkazalo nekoliko povečano pojavljanje ene vrste raka. Ta agencija razvršča snovi v nerakotvorne, mogoče rakotvorne, verjetno rakotvorne in dokazano rakotvorne.
Z glifosatom se ukvarjajo tudi druge evropske in ameriške institucije, in sicer Evropska agencija za varnost hrane, Evropska agencija za kemikalije, ameriška Agencija za varnost okolja, odbor Svetovne zdravstvene organizacije za obravnavo pesticidov. Vsi so potrdili, da glifosat ni rakotvoren. Sogovornica je še posebno poudarila raziskavo priznanega Nemškega inštituta za ocenjevanja tveganja (BfR), ki je po ponovnem pregledu širokega izbora študij zagotovil isto – da glifosat ni rakotvoren. »To je zelo priznana institucija. Izdelali so 2980 ocen in samo dve sta problematizirani: glifosat in gensko spremenjeni organizmi,« pravi.
Na Nijz še naprej spremljajo ugotovitve mednarodnih institucij, v biomonitoringu izpostavljenosti otrok in mladostnikov izbranim kemikalijam, prek življenjskega sloga pa so pri 300 otrokih in mladostnikih merili tudi glifosat v urinu. In nasvet o uporabi glifosata?
»V vsakdanjem življenju smo izpostavljeni mešanici različnih kemikalij, ki se jim ne moremo izogniti, smiselno pa je, da poskušamo njihov vnos v telo omejiti, kolikor je le mogoče. Smiselno je uživati lokalno in sezonsko hrano, jabolko in drugo hrano je dobro oprati, obrisati ali celo olupiti. Glifosat, ki ga uporabljajo pred setvijo, v sadovnjakih in vinogradih pa med vrstami, glede ostankov v živilih ne pomeni nevarnosti,« je povedala.
Zdravniki potrdili težave zaradi glifosata
Podatki Nijz kažejo, da je bilo v Sloveniji zaradi zastrupitve s pesticidi v bolnišnico vsako leto sprejetih nekaj ljudi. Kako so se zastrupili? Damjan Grenc, zdravnik iz centra za klinično toksikologijo (prej center za zastrupitve) v UKC Ljubljana je povedal, da so bile te zastrupitve v letih, ko so bili pesticidi strupenejši, od tistih, ki so v uporabi zdaj. Zastrupitev s pesticidi zdaj skoraj ni več. V prejšnjih letih (glej tabelo) so zaznavali dve vrsti zastrupitev: zastrupitve ljudi, ki so delali s škropivi, in ljudi, ki so pesticid namerno popili. Škropljenje s pesticidi je bilo nevarno, če pri tem ne uporabljate zaščitne obleke in kapljice pesticida prodrejo skozi kožo v telo. Tak bolnik je lahko imel blage zastrupitve, kot so prebavne težave, bilo mu je slabo, bruhal je in driskal, lahko je bil zaspan, v težjih primerih pa mu je padel krvni tlak, pojavile so se presnovne motnje, odpoved ledvic, okvara pljuč, motnje srčnega ritma, krči. V tujini so zaznali tudi smrtne primere. Kaj pa zastrupitve z glifosatom?
»Imeli smo tudi resne zastrupitve s pripravkom iz glifosata. To je bil sicer poskus samomora. Sprejeli pa smo tudi bolnike, ki so po uporabi pripravka iz glifosata težko dihali. Nikoli ni bilo do konca pojasnjeno, ali gre za učinek glifosata ali pa so težko dihanje povzročale dodatne snovi v pripravku, ki so dodane, denimo zato, da kapljice ne zdrsijo prehitro po listu. Kot zdravnik iz prakse ne morem dati dokončne ocene, moram se zanašati na mnenje institucij, ki se s tem ukvarjajo. Rekel bi, da če nekdo po pameti uporablja škropivo in upošteva pravila za delo z njim, se akutna zastrupitev ne more zgoditi. Kaj je s kancerogenostjo, bo postalo dolgoročno jasno,« opozarja Grenc.
