Petdeset darovanih glav v Ljubljani, Maribor pa jih uvaža

Skoraj tisočaka bi stalo mariborski UKC, če bi se kirurgi želeli šolati na darovani glavi, za kar bi se morali voziti še v Ljubljano.

Objavljeno
14. februar 2018 20.36
Inštitut za anatomijo medicinske fakultete 04.septembra 2015 [Ljubljana,medicinska fakulteta,anatomija,zdravstvo,študenti]
Brigite Ferlič Žgajnar
Brigite Ferlič Žgajnar
Ljubljana – Skoraj tisočaka (brez davka) bi stalo mariborski UKC, če bi se kirurgi želeli šolati na darovani glavi, za kar bi se morali voziti tudi v Ljubljano. Vzorce so zato pridobivali od cenejših ameriških podjetij. V preteklosti so glave z ljubljanskega inštituta za anatomijo že dobivali.

To je bilo mogoče še leta 2010, ko je inštitut vodil Dean Ravnik. Po naših informacijah so bile tedaj glave darovalcev v UKC Maribor pripeljane v njegovem vozilu, plačilo pa naj bi bilo opravljeno po avtorski pogodbi. Ravnik se spominja, da so jim glave res prepeljali, a le na posodo, in da plačil, razen potnih stroškov, ni bilo.

V Mariboru s kakovostjo anatomskih preparatov niso bili zadovoljni, saj niso imeli certifikatov o testiranju na HIV, hepatitisa B in C niti jim za leto 2012 niso mogli zagotoviti zadostnega števila ustrezno pripravljenih anatomskih preparatov, zato so se obrnili na ameriški podjetji MedCure in Science Care. »Omenjeni podjetji so nam kot enega od možnih partnerjev priporočili kolegi v tujini, ki v univerzitetnih bolnišnicah organizirajo podobne kirurške delavnice (Pittsburgh, Manchaster, Cambridge),« je pojasnil Boštjan Lanišnik, predstojnik oddelka za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo UKC Maribor.



Dean Ravnik. Foto: Blaž Samec/Delo

Cenejši od Slovencev

Od leta 2012 do 2014 so prejeli 39 glav, konec leta 2016 pa so se s prošnjo za sodelovanje spet obrnili na inštitut za anatomijo. Ta je po izredni odpovedi Ravniku dobil novo predstojnico, Eriko Cvetko. Pojasnila jim je, da teles, darovanih ljubljanski medicinski fakulteti, ne morejo posredovati v Maribor, torej da to, kar je bilo mogoče pod Ravnikovim vodenjem, ni več mogoče.

Lanišnika so povabili, da organizirajo izobraževanje na njihovi fakulteti v Ljubljani. Raziskovalno delo na eni glavi bi jih stalo 970 evrov (brez davka), v ceni pa so prevozni stroški, hramba, upepelitev, stroški mikrobioloških preiskav in drugo. To je bilo za Mariborčane znatno preveč. Dogovora o sodelovanju niso sklenili, denar je zato romal čez lužo, v roke precej cenejših ameriških podjetij. »Ker so to deli teles prostovoljnih donatorjev, smo plačali stroške prevoza, priprave, skladiščenja itd. Vsakič so pripravili ponudbo s skupnimi stroški in ustreznim računom. Stroški so se gibali med 500 in 700 evri, odvisno od tečaja evro/dolar in števila preparatov,« je pojasnil Lanišnik.

Izobraževanje, za katero so potrebovali anatomske preparate, je bilo v domačem okolju namenjeno celotni slovenski srednji in mlajši populaciji specialistov ORL, v sodelovanju z najuglednejšimi svetovnimi strokovnjaki: »V želji, da izobražujemo slovenske zdravnike doma, smo morali prevzeti pobudo za pridobitev darovanih delov teles iz tujine, pred tem pa smo zaprosili komisijo za medicinsko etiko, da poda mnenje, ali je prevoz sploh mogoč/etičen, ali je omenjeno donatorsko podjetje etično primerno in ali potrebujemo še kakšne dodatne informacije.« Na tem področju so orali ledino.

Presežek trupel

V zadnjih dvanajstih letih je bilo na ljubljanski anatomski inštitut, ki deluje pod okriljem medicinske fakultete, prepeljanih 567 trupel ljudi, ki so se odločili telo po smrti zapustiti v raziskovalne in študijske namene. Danes imajo tam 50 glav, ki pa jih po besedah predstojnice Cvetkove »večinoma potrebujejo za strokovni srečanji, ki ju načrtujejo letos«. Zaradi prostorske stiske novih izjav o darovanju trupel ne sprejemajo. Prav izjave darovalcev, da po smrti darujejo telo inštitutu za anatomijo v učne oziroma raziskovalne namene, naj bi onemogočale, da se trupla vozijo drugam. A v izjavi nikjer ne piše, da se raziskovanje ne sme izvajati drugje. Sploh če bi se inštitut strinjal! V igri sta znanje slovenskih zdravnikov in interes slovenskih bolnikov.