Tiskane izdaje
Univerzalnega probiotika, ki bi učinkovito pomagal v boju proti škodljivim bakterijam, ni.
Zato tudi priporočanje uživanja probiotikov v smislu splošne krepitve zdravja in počutja ni smiselno in ne strokovno utemeljeno.
»Obstajajo pa dokazi, da dolgotrajno jemanje določenih specifičnih probiotikov v času jemanja zmanjša število infekcij in ublaži njihov potek − kar pa ne pomeni, da bo vsak posameznik, ki bo te probiotike jemal, že a priori zaščiten pred infekcijami. V večjih skupinah ljudi, ki so probiotike uživali daljši čas, so bile razlike v primerjavi s tistimi, ki tega niso počeli, velike in merljive,« pravi prof. dr. Rok Orel s Pediatrične klinike Ljubljana.
Nekateri probiotiki in prebiotiki na imunski sistem verjetno lahko vplivajo tako, da zmanjšajo možnosti za razvoj alergije − zlasti pri dojenčkih, v prvih mesecih življenja. »V študijah, v katerih so spremljali otroke z močno gensko dispozicijo za razvoj alergij, so otroci iz skupine, ki je uživala probiotike, v primerjavi s tisto, ki je dobivala placebo, razvili za približno polovico manj alergijskih obolenj, zlasti atopičnega dermatitisa,« poudarja gastroenterolog.
Zanimivo je, da se je ta razlika ohranjala še dolgo po tem, ko so malčki prenehali uživati probiotike. Te so namreč jemali prvih nekaj mesecev življenja oziroma največ šest mesecev − razlika pa je bila opazna do petega leta starosti ali še dlje.
