Seveda je to tudi še en razlog proti posebnim jedilnikom. Zelo redke so namreč gospodinje, ki bodo vsak dan kuhale več vrst menijev. Teoretično, kajti če bi za vsako bolezen res obstajal poseben jedilnik, bi bilo to v praksi približno tako: za mamo proticelulitni jedilnik, za očeta protistresni jedilnik, za sina, ki je športnik in v puberteti, jedilnik za regeneracijo in proti mozoljem hkrati. Malce bolj okrogla hči bi potrebovala shujševalni otroški jedilnik. Da ne omenjam dedka, ki ima putiko, kar zahteva spet poseben jedilnik, babica pa je vegeterijanka in ne je nič mesa. Takšna družina bi res potrebovala kuharja, normalna gospodinja tega ne bi zdržala prav dolgo. Pa tudi povprečna denarnica ne.