Tiskane izdaje
Da zagotovita optimalno gibalno funkcijo, morata pasivni (sklepno-vezivni) in aktivni (živčno-mišični) aparat rame delovati usklajeno. Da bi bilo gibanje čim bolj biomehansko varno, je namreč treba zagotoviti zahtevno ravnovesje med mobilnostjo in stabilnostjo. V tem pogledu je funkcija ramenskega sklepa neločljivo povezana s sosednjimi členi ramenskega sklopa, vključujoč ključnico, prsnico in vratno-prsni predel hrbtenice ter mišični, vezivni in živčni sistem teh predelov.
Biomehanske preobremenitve, ki poškodujejo tkivo v/ob ramenskem sklepu, imajo zato pogosto svoje izvore v sosednjih predelih - primer slaba lega in dinamična stabilnost lopatice ali slabosti v vratni hrbtenici. Zaradi svoje kompleksne strukture in funkcije so težave v predelu rame dokaj pogoste in se lahko razvijejo tako pri opravljanju vsakdanjih opravil kot ob intenzivnem obremenjevanju v nekaterih športih.
