V hladnih in mokrih dneh pri nas in v dobršnem delu Evrope si je kar težko predstavljati, da v ne tako odaljeni državi ob jugovzhodnem robu Sredozemskega morja po štirih sušnih zimah molijo za dež.
V državi s sicer prijetnim podnebjem za zdravilen preskok težav evropske zime, v katero prihajajo milijoni obiskovalcev tudi na zdravljenje ob Mrtvo morje (celo z napotnicami) zlasti starejši iz nemškogovorečih držav, pa suša ne ogroža preskrbe s pitno vodo. Čudež v Izraelu? Nikakor.
Preskromni sladkovodni viri in dejstvo, da je Galilejsko jezero kot največji vir sladke vode v državi po meritvah doseglo najnižjo gladino v zadnjem stoletju, so povečali pomen petih velikih razsoljevalnic vode iz Sredozemskega morja. Z njihovim obratovanjem je zagotovljenih skoraj 80 odstotkov vse vode, ki jo porabljajo izraelska gospodinjstva.
Razsoljevalnice vode
Med petimi velikimi razsoljevalnicami vode v Izraelu je ena največjih v bližini izjemno lepega, modernega letovišča v Haderi s hotelom Ramada, obdanega z velikim apartmajskim naseljem ob obali toplega Sredozemskega morja (konec oktobra je imelo 26 stopinj Celzija). Tovarna za proizvodnjo pitne vode je tako kot bližnja termoelektrarna razumljivo med bolj zastraženimi strateškimi objekti. Zgradilo jo je domače podjetje IDE Technologies, vodilno na tem področju v svetu, ki je v petih desetletjih delovanja postavilo 400 razsoljevalnic različnih zmogljivosti v 40 državah sveta. Med največjimi so obrati na Kitajskem, v Indiji, ZDA, Avstraliji in Izraelu. Razsoljevalnica v Haderi, ki so jo zgradili leta 2009, se pohvali s »predelavo« 456.000 kubičnih metrov morske vode na dan (127 milijonov kubičnih metrov na leto). Do njene izgradnje je imela največjo zmogljivost razsoljevalnica Ashkelon s 392.000 kubičnimi metri vode na dan (118 milijoni kubičnih metrov na leto), dotlej največji tovrstni obrat na svetu, ki so ga zgradili leta 2005. Hadero je štiri leta kasneje po zmogljivosti prehitela tovarna Sorek s 624.000 kubičnimi metri na dan predelane vode (150 milijonov kubičnih metrov na leto).
V največjo tovarno pitne vode na svetu Sorek teče morska voda pod lepo plažo v bližini Tel Aviva, dnevna količina predelave v pitno vodo zadošča za petino potreb Izraela (1,5 milijona prebivalcev). Razsoljevanje morske vode poteka s tehnologijo povratne osmoze, sistema čiščenja vode s fino filtracijo skozi porozne membrane s popolno odstranitvijo solnih kristalov. Povsem očiščeni morski vodi na koncu dodajo minerale, tako da ta postane »užitna« pitna voda, ki ji (preverjeno v razsoljevalnici Hadera) po okusu res nič ne manjka.
Molitev za dež
Nedavna molitev za dež nekaj tisoč Izraelcev ob zidu objokovanja v Jeruzalemu, ki jo je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP organiziral kar sam minister za kmetijstvo, vodila pa sta jo dva glavna izraelska rabina, je zgolj potrditev zavedanja, kako dragocena in pomembna je voda za življenje ljudi v državi, katere površina je primerljiva s Slovenijo. Težave s sušo in omejenimi naravnimi viri pitne vode so že pred desetletji dale pospešek inovativnim rešitvam te bližnjevzhodne obmorske države. Tako pri zagotavljanju zadostnih količin pitne vode kot tistim za potrebe kmetijske pridelave pri v povprečju komaj petih milimetrih padavin na kvadratni meter. Za domačine nekaj povsem samoumevnega je postala pridelava sadja in zelenjave s kapljičnim namakanjem v mega s plastiko prekritih rastlinjakih in pokritih plantažah. Država z osmimi milijoni prebivalcev je pri pridelavi hrane z izjemo žit samozadostna.
Reševanje usihajočega morja
Nič manj inovativne pa niso rešitve, ki jih vidijo v reševanju usihajočega Mrtvega morja, ki je v mozaiku znamenitosti pomembno za turizem (pa ne le verski). Po zadnjih ocenah gladina Mrtvega morja vsako leto upade za 1,5 metra. Eden glavnih razlogov za upadanje je iz leta v leto manjši dotok iz reke Jordan, saj Izrael in Jordanija uporabljata reko za preskrbo s pitno vodo. Mrtvo morje je slano jezero na meji med Izraelom in Jordanijo, leži v depresiji (več kot 400 metrov pod običajno morsko gladino). Zaradi manjšega dotoka Jordana in izhlapevanja so grozeče napovedi, da bi se lahko do leta 2050 izsušilo, zato Izrael in Jordanija načrtujeta zanj gradnjo 180 kilometrov dolgega cevovoda, po katerem bi speljali v Rdečem morju načrpano vodo. Za začetek naj bi načrpali in preusmerili v Mrtvo morje 300 milijonov kubičnih metrov vode na leto, v nadaljevanju pa celo nekajkrat več, naložba v cevovod naj bi bila vredna 847 milijonov evrov. Projekt vključuje tudi izkoriščanje vode za pridobivanje električne energije in razsoljevanje.
Potoniti ni mogoče, plavati pa težje
Z izhlapevanjem vode se slanost jezera povečuje, v najbolj slanih predelih je ta 33-odstotna (povprečna slanost je 28-odstotna, za primerjavo običajna slanost morske vode je okrog 3-odstotna). Visoka slanost in z njo večja gostota vode, kot je običajno morska voda, omogoča lebdenje na površini.
Kopanje v Mrtvem morju je zato prav posebno doživetje, saj v njem praktično ni mogoče potoniti, pa tudi plavanje je težje, ker te ves čas vleče na površje. Paziti je treba na oči, da voda ne pride vanje, pa tudi, da je ne popijemo. Tudi zato so v kopalnem delu plaže kar v vodo postavili prhe s sladko vodo, da si ob morebitni nerodnosti lahko izperemo oči.
Voda Mrtvega morja ni izjemno bogata le s soljo, temveč tudi z minerali. Blato na njegovi obali že stoletja uporabljajo v zdravilne namene. Bolniki z vsega sveta potujejo tja predvsem zaradi zdravljenja kožnih bolezni, kot sta nevrodermatitis in luskavica. V oazi Ein Gedi, kibucu z izjemnim botaničnim vrtom nad Mrtvim morjem, so se že pred dolgimi leti odločili tudi za tovrstni turizem. V bližini je zrasel tudi obrat Ahava, kjer vse, kar dobrega in zdravju koristnega ponuja morje in z njim povezana okolica, s pridom izkoriščajo pri pripravi svetovno prepoznanih kozmetičnih izdelkov. Po njih v tovarniški prodajalni radi posegajo tudi številni turisti zrelejših let.
***
Nove Delove strani Generacija + , ki bodo izhajale od danes, 8. januarja, ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili.
Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Vsebine iz strani Generacija + so zbrane na enem mestu, dobite jih s klikom na zgornjo pasico.
Tiskane izdaje
