Radiološke bonitete na tehtnici

Razlogov za posebno varstvo zaradi sevanja ni več; o tem bodo odločila pogajanja z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.

Objavljeno
24. avgust 2015 14.33
LJUBLJANA, 24.07. 2008, Na Kliničnem inštitut za radiologijo v UKC Ljubljana so danes začeli uporabljati CT aparat, ki bo omogočal natančnejše in hitro diagnosticiranje, z njim pa možno tudi slikanje srca. Vrednost celotne investicije je po
Diana Zajec, Zdravje
Diana Zajec, Zdravje
Slovenija je ena redkih držav, kjer imajo radiologi še vedno delovnopravne ugodnosti, ki jim po veljavnih normativnih aktih pripadajo zaradi dela z ionizirajočimi viri sevanja. A izpostavljenost sevanju se je z napredkom in razvojem tehnologije bistveno spremenila oziroma se je tako radikalno zmanjšala, da omenjene bonitete niso več upravičene.

Člani zdravstvenega sveta, najvišjega posvetovalnega organa ministrice za zdravje, so že na začetku junija sklenili, da ministrici Milojki Kolar Celarc predlagajo, naj pospeši aktivnosti na tem področju, v smislu ugotavljanja nadaljnje (ne)upravičenosti tovrstnih ugodnosti radiologov, in potem ustrezno ukrepa.

O tem je tekla beseda tudi na julijski seji zdravstvenega sveta. Ker je razpravi o omenjeni problematiki prisluhnila tudi resorna ministrica, (jo) je prof. dr. Metoda Dodič Fikfak, članica zdravstvenega sveta in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa pri UKC Ljubljana, opozorila, da že več let poskušajo dokazati nesmiselnost oziroma kontradiktornost veljavne ureditve na tem področju, saj po njenem mnenju ljudje, ki zdaj delajo na takšnih delovnih mestih, preprosto ne dosegajo več kumulativne doze oziroma odmerka sevanja, ki bi pomenil tveganje.

Toda po oceni članov zdravstvenega sveta se tej pravici tisti, ki jo imajo, niso pripravljeni odreči – čeprav je sevanje povsem primerljivo z odmerkom, ki ga iz okolja dobi prav vsak človek.

»Ti strokovnjaki posebnega varstva ne potrebujejo, ne več, in ni razlogov, da bi jim še naprej omejevali število ur dela, ki ga smejo opraviti v svojem delovnem okolju,« poudarja prof. Dodič Fikfak in dodaja: »O tem, da ni razlogov za posebno obravnavo oziroma za skrajšani delovni čas, lahko podamo strokovno mnenje – ne moremo pa zagotoviti rešitve.«

Do sprememb z novo sistemsko rešitvijo?

Ker strokovnih podlag za posebne pogoje dela in posledične ugodnosti, izražene v deset odstotkov krajšem delovnem času in nekaj dodatnih dneh dopusta, ni več, bo to poglavje umeščeno v aktualna pogajanja o ureditvi plačnih razmerij in pozneje v novo sistemsko ureditev. Ob tem na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da je Kolar Celarčeva ministrstvu za javno upravo že konec lanskega leta predlagala ureditev problematike delovnega časa radiologov. Ker je tudi zdravstveni svet potrdil, da radiologi ne potrebujejo več posebnega varstva, so z zdravstvenega ministrstva kolegom v resorju za javno upravo zdaj poslali še uradni predlog za ureditev te problematike.

Na ministrstvu za javno upravo pa opozarjajo, da je ta dodatek pravica iz kolektivne pogodbe za javni sektor in te pravice ni mogoče enostransko ukiniti. Zato bodo ta problematiko obravnavali v kontekstu odprave pomanjkljivosti plačnega sistema javnega sektorja. Če bodo spremembe v praksi torej nastale, bo do njih vodila pot, ki se začne septembra, s pogajanji z reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.