Tajska masaža: rahljanje vozlov s koleni in komolci

Ženska spleza na stranko in se kleče na vseh štirih sprehodi čez njen hrbet, drobna kolena ji zabada tik ob hrbtenici in s tem vleče njena mišična tkiva narazen. Nato poklekne poleg nje in se s podlakti, včasih tudi s komolci, ter celo težo trupa nasloni na njena pleča in z obračanjem rok gnete lopatici. Njej se zdi, kakor da pelje čez njo valjar.

Kdor se je že srečal s tajsko masažo, ve, o čem je beseda. Kdor je je bil deležen samo enkrat, si od nje zapomni predvsem njene nekoliko boleče prijeme. Posebnost tajske masaže je akupresurno pritiskanje na ustrezne točke telesa, mišično raztezanje s podobnimi učinki, kot jih ima joga, in stiskanje. Drobna Noi to počne že najmanj 15 let in njeno telo se je navadilo brez naprezanja in krčenja lastnih mišic prelagati svojo težo na točke dotika s stranko; zato se lahko po ves dan v ritmičnem gibanju nenehno pomika po človeških telesih in z izostrenim občutkom zaznava mišične vozličke, ki jih stranka naredi z nepravilnimi gibi, napačno držo ali nenehnimi skrbmi, ki sčasoma »zategnejo« mišice. Ko najde takšen vozel, se Noi temeljito spopade z njim. »Stone,« vzklikne po angleško in nato vztraja, dokler z različnimi strategijami ne odpravi »kamenčka«, ki je motil energijski pretok. Maserkini prsti odhitijo na drugo mesto, stranka si olajšano oddahne, poživljujoče učinke masaže pa bo začutila naslednjega dne.

Kitajski in indijski vplivi

Postopoma se tudi v Sloveniji povečuje zanimanje za tajsko masažo. V Ljubljani je razen salona 45-letne Noi še kakšnih deset takšnih; s to dejavnostjo se po grobi statistični oceni ukvarja skoraj polovica od 156 delovno aktivnih Tajcev, ki živijo med nami. Skupaj pri nas biva 208 državljanov Tajske, kar 187 je žensk. Noi je iz Bangkoka prišla v Slovenijo že leta 2006 in je najprej delala v Termah Olimia, kjer so bili eni prvih, ki so to masažo uvrstili v ponudbo velnesa, ki naj bi kot oblika večplastnega ukvarjanja s telesom obljubljal to, kar ponuja tudi nuat paen boran – tajska masaža, to pa je povrnitev psihofizičnega ravnovesja.

Tajski prijemi temeljijo na posebnem razumevanju človekovega telesa, ki je podobno kitajskim pogledom. Masaža poteka vzdolž posebnih energijskih kanalov, rečejo jim sen, in jih aktivira tako, da manipulira z mišicami podobno, kakor da bi masirani izvajal jogo. Z delovanjem na fizični ravni se aktivira telesni energijski sistem podobno kot pri kitajski akupunkturi ali šiatsuju. Običajna, približno enourna seansa se običajno začne pri nogah in konča pri glavi. Številne prijeme, ki jih uporablja, je težko našteti in to, da se maser s koleni ali pa kar s podplati sprehodi po stranki, je le ena izmed več kot 100 različnih tehnik, ki največkrat temeljijo na navornemu raztezanju mišic ob hkratnem pritiskanju na energijske točke, da bi se znova vzpostavil neoviran pretok energije skozi telo.

Masaža je poleg prehrane in meditacijskih sestavin del tradicionalne tajske medicine in ima kot takšna že starodavne korenine. Njen izvor postavljajo kar v čase samega Bude, čigar osebni zdravnik je domnevno zasnoval masažo za otrple menihe v budističnih samostanih po dolgih urah nepremične meditacije. Zaradi različnih kulturnih vplivov je tajska masaža vsrkala tako znanje kitajske akupunkture kot indijske joge oziroma ajurvedskega zdravljenja.

Ker je na Tajskem masaža prisotna na vsakem koraku, Tajci se radi masirajo najmanj enkrat na teden, je veliko tudi masažnih šol. Pogosto domujejo v tako imenovanih vatih, ki so hkrati budistični samostani in komunikacijska središča. V Wat Phoju, najstarejšem vatu v Bangkoku, deluje najbolj cenjena masažna šola. Obiskovalci lahko poleg splošne obravnave vplačajo tudi deset- do 15- dnevni tečaj tajske masaže.

Čeprav obširnega nabora tehnik ni mogoče osvojiti čez noč, saj tako kot druge vzhodnjaške veščine zahteva leta terapevtove prakse, da pridobi poseben občutek za telo, so takšni kratkotrajni tečaji zelo priljubljeni. Zato se tudi maserji, tako v Bangkoku kot tudi v Ljubljani, med seboj zelo razlikujejo glede na kakovost svojega znanja.

Brez srečnega zaključka

Razlikuje se tudi cena masaže. V deželi smehljajev je treba za uro tradicionalne masaže odšteti od 200 do 400 bathov (od štiri do osem evrov), medtem ko so v Evropi cene bolj zasoljene; za isto storitev je v naših salonih treba plačati od 25 pa do 50 evrov. In ker dežela smehljajev v resnici ni prav prijazna za večino od 60 milijonov Tajcev, se ti, še posebno ženske, na katerih običajno obležijo vsi štirje hišni vogali, pogosto odpravijo v tujino, da pri prehranile svoje otroke. Noi je bila kmečko dekle, navajeno delati od jutra do večera na riževih poljih severovzhodne Tajske. Ko je njo in sinka zapustil mož, kar je na Tajvanu pogosto, je odšla v Bangkok, kjer je drobna, a žilava ženska z vasi po ves dan prenašala vreče s cementom. Kljub temu je našla čas in moči, da je opravila enega izmed tečajev masaže. Temu jih je sledilo še več, leta 2003 je bila na 400-urnem usposabljanju in s svojo učiteljico stopi v stik vsakič, ko obišče Tajvan.

Noi, ki se danes piše Polanec, je moža Janka spoznala kmalu po tem, ko je prišla delat v Podčetrtek. Prišel je k njej v center Olimia, a ne zato, da bi ga masirala, ampak preprosto zato, ker so mu všeč Tajke, prostodušno pove Janko, ki danes pomaga Noi pri organizaciji dela. V njenem poltemnem salonu, zastrtem z vseh strani z zavesami, je vedno prijetno toplo, vonj po oljih in kadilu ter ambientu primerna polglasna glasba sproščujoče delujeta na stranke, ki podobno kot v drugih salonih lahko izbirajo med štirimi vrstami masaže: poleg tradicionalne, klasične tajske masaže tudi masažo z olji, zeliščno masažo in refleksno masažo stopal.

V primerjavi z nekoliko tršo tradicionalno masažo, ki razbija »kamne«, je masaža z olji bolj sprostitvena in marsikdo med tretmajem tudi zadremlje, zato je še posebno primerna za takšne, ki tajsko masažo občutijo prvič. Za zeliščno masažo uporablja iz Tajske uvožene vrečke s tamkajšnjimi zelišči, ki jih razgreje v pari, nato pa z njimi nežno obdeluje telo, tako da zelišča s paro prodirajo skozi kožo v telo. Pri masaži stopal s posebno paličico pritiska določene točke, ki so prek energijskih kanalov povezane z organi in deli telesa.

Masažo stopal je mogoče tudi kombinirati z drugimi tretmaji. V ponudbi masažnih salonov pa ni spolnih storitev za moške, tako imenovanega srečnega konca. Niti na Tajskem to ni sestavni del masaže, ampak izrojena oblika, ki je nastala kot del erotične ponudbe za zahodne turiste. V naboru tajske masaže je res tudi tehnika za masiranje prostate, a le v zdravstvene namene, pove Janko. Vrhunec seanse, ki ga tradicionalno ponudi tajska maserka, ni naslada, ampak širok nasmeh in čaj, ki po masaži še kako tekne.