Tiskane izdaje
Za rakom v Sloveniji vsako leto zboli (povprečno) 13.231 Slovencev. Statistiko – prerez bistvenih epidemioloških podatkov od leta 2009 do leta 2013 – so v nacionalnem registru raka objavili avgusta letos. Rak je pogostejši pri moških; v omenjenem obdobju so to diagnozo postavili 7199 moškim in 6032 ženskam. Ta bolezen, ki zdaj praviloma ni več usodna – posebno če bolezen odkrijejo v zgodnji fazi –, je v tem času ugasnila 5888 življenj. Sicer pa je konec leta 2013 med nami živelo 94.075 ljudi z rakom oziroma posameznikov, ki so v boju z rakom zmagali.
Pot pod noge!
Nastanek raka je – žal ne vedno – mogoče tudi preprečiti. Gotovo pa je vredno poskusiti, saj prijemi, ki pomagajo pri tovrstni preventivi, na splošno vplivajo tudi na boljše počutje, kondicijo in ohranjanje zmogljivosti.
Recept je preprost, ničkolikokrat ponovljen, veliko redkeje uresničen. Odreči se je treba premastni, presladki, preslani hrani in preveč obilnim obrokom. Vsak dan se je treba čim več gibati na svežem zraku in ohranjati primerno telesno težo, pojesti čim več svežega sadja in zelenjave. Vsakdo mora poiskati aktivnosti, ki so mu najbolj »pisane na kožo«, ki mu niso odveč in neprijetne. Med razvadami, ki se jim je treba odpovedati, je tobak, ki je med najpogostejšimi in najresnejšimi dejavniki tveganja za nastanek številnih vrst raka. Med pijačami je treba najpogosteje posegati po vodi iz pipe, redkeje po naravnih sokovih. Izogibati se je treba pretiranemu sončenju in stiku s rakotvornimi snovmi.
Predvsem pa se je treba udeleževati pregledov v presejalnih programih Zora, Dora in Svit, ki z odkritjem rakavih, včasih pa tudi že predrakavih sprememb v organizmu lahko zagotovijo ozdravitev in tako človeku prihranijo izkušnjo napornega, invazivnega in včasih, žal, tudi neuspešnega zdravljenja raka.
Matične celice iz popkovnične krvi
Prvo zbiranje popkovnične krvi za sorodniško alogensko presaditev krvotvornih matičnih celic so pri nas strokovnjaki ljubljanske porodnišnice in republiškega zavoda za transfuzijo izvedli na pobudo hemato-onkološkega oddelka pediatrične klinike pred skoraj dvema desetletjema, leta 1999. Presaditve takrat niso izvedli.
Devet let pozneje je v sklopu zavoda za transfuzijsko medicino začela delovati tako imenovana javna banka popkovnične krvi – enota za shranjevanje popkovnične krvi.
Odvzem popkovnične krvi izvajajo v vseh slovenskih porodnišnicah. Leta 2014 jo je povprečno darovalo 43 porodnic na mesec. Zdaj je presaditev krvotvornih matičnih celic iz popkovnične krvi uveljavljena terapija pri nekaterih boleznih otrok in odraslih, tudi malignih, postala je alternativa presaditvam krvotvornih matičnih celic iz kostnega mozga ali periferne krvi.
