Rak pljuč je še vedno glavni krivec za umiranje zaradi raka

Ta bolezen povzroči več smrti kot rak prsi, debelega črevesa in prostate skupaj.

Objavljeno
23. november 2015 13.51
Katja Željan, Zdravje
Katja Željan, Zdravje
Pljučni rak je tako pri nas kot po svetu ena najpogostejših vrst raka in še vedno glavni vzrok umrljivosti pri obolelih za rakom. V Sloveniji vsako leto na novo zboli približno 1200 ljudi, med njimi je tretjina žensk. Če je še pred nekaj leti veljalo, da je to vrsta raka, ki ga je težko obvladati, nova zdravila in novi načini diagnostike vzbujajo optimizem. Strokovnjaki celo menijo, da se bo v prihodnjih desetih letih uspeh na področju obvladovanja raka meril prav pri raku pljuč.

Pri raku pljuč je še kako pomembno njegovo zgodnje odkrivanje, predvsem pa, da oboleli, ki potrebujejo pomoč, pravočasno dobijo pravo in kakovostno oskrbo. Na to opozarja tudi Živka Škrabar iz Ljubljane, ki je morala zdravnike kar tri leta opozarjati, preden so ji raka odkrili oziroma ga potrdili z diagnozo.

»Veliko prej, kot so mi postavili diagnozo, sem vedela, da z menoj nekaj ni v redu. Zdravniki kljub temu dolgo niso posumili na pljučnega raka, dobila sem celo napačno diagnozo. Dobro ste videti, so mi govorili, čeprav sem jih prepričevala, da so spremembe, ki sem jih opazila, resne. Če pogledam nazaj, ključno težavo prepoznavam prav v tem, da dolgo nisem mogla priti do pravega specialista. Na to je treba opozoriti,« meni sogovornica.

Ko je izvedela, da je zbolela za rakom pljuč, je poiskala različna mnenja, preden se je odločila, komu bo zaupala nadaljnje zdravljenje. »Pomembno je, da pacienti dobijo profesionalno oskrbo. Hkrati pa morajo biti pripravljeni, da se naučijo tudi česa novega, še zlasti zdaj, ko so za zdravljenje te vrste raka na voljo nova zdravila. Ko se boriš za življenje, časa za pomilovanje ni. Pravzaprav je to najslabša možnost, čeprav vsak od nas kdaj zapade v takšno stanje. Ljudem, ki so zboleli za rakom pljuč ali pa mogoče še bodo, je treba povedati, da je tudi to vrsto raka mogoče premagati. Izjemno pomembna pri pljučnem raku je, seveda, preventiva. Mislim predvsem na hitrejšo oskrbo obolelih in na družbeno bolj odgovorno ravnanje. Družba mora biti dovolj ozaveščena, da bomo dobili prava zdravila pravočasno,« poudarja Škrabarjeva, pri čemer je kritična tudi do sedanjih razmer v zdravstvu. Zdravnike namreč poziva, naj bolje prisluhnejo pacientom.

Najbolj ogroženi so kadilci

Rak pljuč je bolezen, ki nastane zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje se začne v tkivu pljuč, redkeje v sapnici ali sapniku. Poznamo dve glavni vrsti pljučnega raka, to sta drobnocelični in nedrobnocelični, ki imata različen potek, zato sta tudi načina zdravljenja enega in drugega različna.

V Sloveniji vsako leto za pljučnim rakom zboli okrog 1200 ljudi, med njimi je tretjina žensk. Pljučni rak je glavni krivec za smrt pri vseh bolnikih z rakom. V razvitem svetu število smrti zaradi njega presega skupno število umrlih zaradi raka dojke, debelega črevesa in prostate.

Glavni poznani dejavnik tveganja za nastanek raka pljuč je kajenje, saj kar 90 odstotkov pljučnih rakov nastane zaradi kajenja. Cigaretni dim vsebuje 4000 strupenih snovi; med njimi je veliko takih, ki povzročajo raka. Lahke cigarete z manjšo vsebnostjo nikotina niso nič manj nevarne, saj cigaretni dim človek vdihava globlje, zato se v tem primeru več raka pojavlja na obrobnih delih pljuč. Pljučnega raka povzroča kajenje v vseh oblikah, torej tudi cigar, pipe in tobaka v marihuani. Več cigaret ko ljudje pokadijo, večje je tveganje, da bodo zboleli. Pomembno je tudi, pri kateri starosti začnejo kaditi. Če začnejo mlajši, je verjetnost, da bodo zboleli, večja. Pri nekdanjih kadilcih je tveganje večje kot pri nekadilcih. To tveganje se z leti zmanjšuje, vendar ostaja do konca življenja večje kakor pri nekadilcih.

Druge škodljive snovi in geni

Drugi dejavnik tveganja je izpostavljenost škodljivim snovem, kot sta radon in azbest. Ponavadi je čas od izpostavljenosti do pojava bolezni dolg, saj ljudje zbolijo tudi šele od 20 do 40 let po izpostavljenosti. Pomembna sta tudi vrsta dela in bivanje v onesnaženem okolju, na primer delo v kovinski industriji, gradbeništvu ali kemični industriji.

Znani so tudi primeri pljučnega raka, pri katerem bolniki niso bili izpostavljeni nobenemu dejavniku tveganja; takrat nastanek bolezni lahko pripišemo genetskim vzrokom in (ali) izpostavljenosti še nepoznanim dejavnikom tveganja. Prof. dr. Tanja Čufer, predsednica sekcije za raka pljuč pri društvu onkoloških bolnikov, na vprašanje, kateri so tisti znaki, na katere mora biti človek pozoren pri zgodnjem odkrivanju pljučnega raka, odgovarja, da so to sprememba kašlja pri kadilcih, krvav izpljunek, hitra utrujenost, težje dihanje ter bolečina ali zbadanje v prsih.

»Kot družba bi se morali boriti, da bi se nehalo kaditi in da bi kajenje prepovedali. Ljudem, ki so za tovrstnim rakom zboleli, pa bi morali pomagati s hitro diagnostiko in ustreznim zdravljenjem. Če kadilec začuti težave, naj se od zdravnikov ne boji zahtevati preiskav,« dodaja. Kajti: rak pljuč je v Sloveniji po zbolevnosti še vedno na četrtem mestu pri ženskah in na tretjem pri moških. »Zbolevnost pri ženskah, žal, raste, medtem ko pri moških stagnira ali celo nekoliko upada. Delno se že pozna, da so moški začeli opuščati kajenje, ženske pa ne. V Sloveniji je trenutno med kadilci skoraj enak delež žensk in moških, porast kajenja pa je zaznati pri ženskah, še zlasti mladih,« opozarja Čuferjeva.

Od registracije do uporabe zdravila mine večnost

Kadar pljučnega raka odkrijejo v omejeni obliki in bolnike vključijo v ustrezno zdravljenje, imajo ti polovico več možnosti za dolgotrajno preživetje. Žal je takšnih bolnikov še vedno premalo. Toda strokovnjaki v prihodnosti pričakujejo, da se bo s hitrim razvojem novih metod odkrivanja in zdravljenja raka to stanje močno izboljšalo.

»Še pred nekaj leti te vrste raka nikjer po svetu niso dobro obvladovali, saj so ga odkrili prepozno; poleg tega je to rak, ki resnično hitro raste. Vendar z novimi zdravili in načini diagnostike tudi njega ni več težko obvladati. Vse države, tudi Slovenija, so zdaj na preizkušnji: v prihodnjih petih oziroma desetih letih se bo uspeh na področju obvladovanja raka meril prav pri raku pljuč. Zato moramo vzdrževati tempo novejše diagnostike, zdravljenja in rehabilitacije, da bo obvladovanje tega raka enako dobro kot v drugih državah po svetu,« meni prof. dr. Tanja Čufer.

Kot pravi, se Slovenija lahko pohvali z ekstremno dobrim dostopom do novih zdravil, drugo vprašanje pa je, kdaj se neko novo zdravilo pri nas začne uporabljati v praksi. »Že leta 2009 smo dokazovali, da se Slovenija lahko primerja z bogatimi evropskimi državami, kar zadeva dostop do novega zdravila. Ko EU registrira novo zdravilo, imajo namreč še isti dan do njega dostop tako na Norveškem in Švedskem kot v Bruslju, Franciji in Sloveniji. Zatakne pa se pri tem, kdaj pri nas zavarovalnica, edina v državi, to zdravilo plača. Ta čas bi moral biti po evropskih priporočilih iz leta 2008 do šest mesecev. Najdaljši čas, ki je v zadnjih letih minil med registracijo in uporabo zdravila za raka pljuč, pa je po naših analizah znašal kar 22 mesecev. To je zelo dolga doba,« opozarja sogovornica. Za nekatere je ta doba, žal, tudi usodna.